Vidim, slišim, voham, tipam, okušam, spominjam!

Vidim, slišim, voham, tipam, okušam, spominjam!

2308
0
SHARE

VID

  • Konji imajo izredno razvito senzorno zaznavanje, ki se je razvilo tekom evolucije.
  • Konj ima največje oči glede na svojo velikost od vseh modernih živali.
  • Konjevo oko ima poseben mehanizem za ojačevanje moči svetlobe, zaradi česar konj dobro vidi v mraku. Divji konji so najbolj aktivni ob zori in mraku.
  • Postavitev in zgradba očesa konju dovoljujeta, da zazna vsak najmanjši gib, zato ga lahko prestraši vse, kar se nahaja na meji njegovega vidnega polja.
  • Le 60-70% vsega, kar je znotraj njegovega vidnega polja, vidi z obema očesoma naenkrat, kar pomeni, da mora obračati glavo, če hoče videti, kje hodi. Sliko lahko popolnoma izostri le približno 2 metra pred seboj.
  • Ta lastnost predstavlja težavo pri preskakovanju- konj se osredotoči na oviro, potem si mora zapomniti položaj ovire in zaupati, da bo po spominu vedel kdaj in kako se mora odriniti, da bo varno preskočil oviro.
  • Konji imajo izredno široko vidno polje, ki ga pokrivajo z vsakim očesom posebej. Vidijo lahko 340-360° okrog sebe.
  • Ker ima oči ob straneh glave, konj ne zaznava dobro globine. Stvari okoli sebe vidi tako, kot jih vidimo mi, če zapremo eno oko. V okolici zaznava manj podrobnosti kot človek, a veliko bolje opazi gibanje.
  • Konjeve oči so nameščene idealno glede na to, da se konj večino življenja pase in mora opaziti le morebitne plenilce, ki se mu približajo.
  • Konjevo vidno polje je usmerjeno bolj proti tlom, kot proti nebu.
  • Konj lahko hitro dvigne glavo in izostri vid na različnih razdaljah.
  • Glede tega, kako konji vidijo barve, si znanstveniki še vedno niso enotni. Nekateri poskusi kažejo, da konji najbolje vidijo rumeno, zeleno, modro in rdečo v tem vrstnem redu.
  • Konjeve oči potrebujejo čas, da se prilagodijo prehodu med svetlobo in temo. Spomnite se na to, kadar nalagate konja na prikolico.
  • Konj ima »mrtvi kot« (točka, kjer nima konj ničesar ne vidi) za seboj. Mrtvi kot se še poveča, če konj glavo dvigne. Zato je pomembno, da konju pustimo obračati glavo, da vidi stvari okrog sebe.
  • Konji navadno ne marajo vstopati v temne prostore, ko pa so enkrat v njih, se umirijo. Konjem pogosto prekrijejo oči, da jih pomirijo.
  • Tujemu konju ne glej naravnost v oči. To bi lahko razumel kot grožnjo.
  • Konj bo hodil v smer, v katero gleda, zato ga pravilno usmerjajte.{+++}

SLUH

  • Konji imajo širši slušni spekter kot ljudje in lahko slišijo do 25 kHz (človek sliši do 20 kHz).
  • Izredno dobro zaznavajo zelo visoke in zelo nizke zvoke.
  • Zgodilo se je že, da so konji zaznali potresne sunke veliko hitreje kot ljudje.
  • Konji imajo 16 mišic, ki nadzorujejo ušesa, ki jih lahko obrnejo za 180 stopinj.
  • Kadar ima konj ušesa položena popolnoma ob glavo, je njegov sluh izredno oslabljen.
  • Konji so pozorni ves čas, razen med globokim spanjem, ki pa traja le kratek čas.

VOH

  • Konji imajo izredno dobro razvit voh. Divje konje je nemogoče slediti, razen proti vetru.
  • Konji se med seboj spoznavajo tako, da približajo nosove in se ovohajo.
  • Konji so občutljivi na vonje v svoji okolici- plesen, prašno seno, umazani napajalniki, postana voda in vonj nekaterih rastlin jih še posebej moti.
  • Voh je zelo pomemben pri izbiri hrane (nekatere rastline so strupene- konj jih prepozna po vonju).
  • Konji imajo neke vrste vgrajeni »laboratorij« za razpoznavanje vonjev. Pravimo mu Jacobsenov organ. Ta organ konjem omogoča, da ugotovijo, ali vonj, ki ga vonjajo, vsebuje feromone. Feromoni so kemični sporazumevalni signali. Takšno »analiziranje« vonjev lahko pogosto opazimo pri žrebcih, ki vihajo zgornjo ustnico, kadar zavohajo gonečo se kobilo.

OKUS

  • Konje privlači sladkoba, zato so navdušeni nad sladkorjem, melaso, mesom lubenice, breskvami in pivom 🙂 .
  • Konji (še posebej žrebički) zavračajo slane, kisle in grenke okuse približno tako, kot ljudje.

OTIP

  • Otip je od vseh zaznav pri konju najbolj razvit.
  • Konj lahko čuti muho, ki pristane na katerem koli delu njegovega telesa.
  • Konji se na pritisk odzivajo tako, da pritiskajo nazaj.
  • Izredno hitro se odzovejo na dotikanje kjer koli po telesu, najbolj na predelu glave.
  • Še posebej občutljivi so nos in oči. Konji izrazito ne marajo vlečenja za ušesa.
  • Zgornja ustnica in smrček sta zelo občutljiva na dotik, po zaznavnih lastnostih sta podobna našim prstom.
  • Dolge dlačice, ki rastejo iz smrčka in okoli oči, delujejo podobno kot tipalke pri žuželkah. Še posebej so uporabne v temi, ko konj bolj voha in tipa, kot gleda. Teh dlačic ne smemo nikoli striči!
  • Dotik igra glavno pomembno vlogo v družabnem življenju konj.
  • Jahač se s pomočjo dotika sporazumeva s konjem.
  • Konji uporabljajo podkožne mišice, da odganjajo mrčes. Mišice obvladujejo tako natančno, da lahko stresejo natančno tisti del kože, kjer se nahaja muha.
  • Konji se odrivajo in dotikajo med seboj, saj se na ta način sporazumevajo in vzpostavljajo odnose znotraj črede.
  • Konji imajo ravnotežnostno točko tik za rameni (tam, kjer nalega pravilno nameščeno sedlo). Pri uravnoteženosti igrata pomembno vlogo tudi vrat in glava.

SPOMIN

  • Konji imajo odličen dolgoročni spomin.
  • Ta lastnost je pomembna, če pomislimo, da se konj v naravi pase na ogromnih travnih površinah in mora vedno najti pot nazaj.
  • To, da imajo konji odličen spomin lahko opazimo pri vsakodnevnem jahanju, ko si konj nezmotljivo zapomni, kje ga je nekaj prestrašilo in bo tudi v prihodnje na tem mestu bolj pazljiv.
  • Čeprav ima konj v osnovi dober spomin, je vzpodbujanje le-tega s pravilnim delom in vajami, zelo pomembno.
  • Konj se ne more učiti, če je pod stresom- instinkt, ki mu je omogočil preživetje od pradavnine do danes, bo v stresni situaciji izklopil spomin in vklopil željo po begu.

Prevedeno in prirejeno s strani:
http:// www.lifestyleblock.co.nz/articles/614_horse_senses.htm

BREZ KOMENTARJEV