Bill Dorance – Kako pomembno je čutenje za konja

Bill Dorance – Kako pomembno je čutenje za konja

980
0
SHARE
I. del

Konji so inteligentni in so sposobni sami odločati. Zato lahko začutijo, kaj človek želi od njih in se trudijo razumeti njegov namen. S pomočjo prirojenega instinkta samoohranitve se bo konj odzival na dve vrsti dražljajev, ki jih je človek sposoben uporabiti – indirektni dražljaj – kar pomeni da bo reagiral ali ignoriral človekovo prisotnost – in kako bo konj reagiral je popolnoma odvisno od osebe. S tem nevidnim delovanjem se mu približate zunaj, na odprtem, v izpustu, ko nimate nikakršnega fizičnega kontakta, kot je oglavnica ali uzda. Enako se bo konj odzival tudi na direktni dražljaj, ko ste z njim fizično povezani preko svojega telesa, pa naj gre za držanje povodca, vajeti ali kakršnekoli vrvi kjerkoli na njegovem telesu.

Primerno uporabljen direktni ali indirektni dražljaj s strani človeka vpliva na konjev um in telo da se ujame s človekovimi načrti za delo Z uporabo občutka lahko izoblikujete konjevo željo, da ostane z vami, ga usmerjate v pravo smer in hitrost in mu sporočate, kdaj in kako želite, da bi se premikal. Skozi občutek lahko konja pripravite da začne razmišljati in opravljati male, drobne stvari, ki pa so zelo pomembne zanj in za vašo varnost. Te majhne drobne stvari začutita oba, ne more pa jih opaziti vsakdo. In to iz preprostega razloga, ker takšno opazovanje odnosa vzame človeku veliko časa in ni veliko ljudi, ki bi ga želeli »potratiti« na tak način.{+++}

KONJEVA NARAVA IN SENZIBILNOST

Konju lahko v veliki meri pri učenju in razumevanju, kaj želimo od njega, pomagamo prav preko njegove narave. Je naravno radoveden in željan raziskovanja stvari, ki jih pred tem še nikoli ni videl ali srečal. Po drugi strani pa pogosto od teh istih stvari beži. Nekje vmes je točka, kjer lahko dober opazovalec razvije sposobnost prepletanja svojega načrta (kaj naj bi konj naredil) s konjevo voljo to narediti za človeka. To lahko počnemo zaradi tega, ker je del konjeve narave tudi želja po shajanju (s človekom).

Dejstvo pa je, da samo kontaktiranje s človekom za konja ni nekaj naravnega. In sedenje človeka na njegovem hrbtu, še manj. To je glavni razlog zakaj moramo opazovati konja in se ga naučiti začutiti ter mu pomagati, da on začuti nas. Da vsaj približno dobimo predstavo o takem čutenju, moramo razumeti kako konj živi in preživi v svojem okolju – in to je preko njegovih čutil. Ko pride do sodelovanja s človekom, govorimo o čutenju, ki preveva vsak kvadratni centimeter konjevega telesa in uma, ko se navezuje na človekov direktni ali indirektni dotik.

Njegova čutila so vse, kar dobi in ima že od samega rojstva naprej in vse, kar se potem nauči od svoje mame. Ta naveza je dosti bolj globoka, kot si lahko človek sploh predstavlja. Kobila ve, kako doseči želeno, in vse, kar za dosego tega uporabi, je čutenje, ki ga predstavlja in prenaša na žrebe. Včasih se informacije prenašajo samo preko dlačic na nosu, saj so te popolnoma dovolj, da prenesejo pomembno sporočilo žrebetu – brez vidnega gibanja ali premikanja. Samo dotik teh dlačic lahko v trenutku pomiri žrebe in ga prepriča, da leži še naprej, ali pa ga »vrže pokonci« in že z mamo odpeketata na varno. To je zato, ker začuti, da so njene namere in sporočila v različnih situacijah različne. Človeško oko težko zazna takšna sporočila in večinoma si reakcije razlagamo kot posledico fizičnega dotikanja ali gibanja. Vendar, kot že rečeno, očem nevidno čutenje in občutenje je od situacije do situacije zelo različno, cel »sistem« pa deluje tako dobro zaradi tega, ker je mati narava že na samem začetku na tak način konja pripravila na življenje.

Lahkotnost in živost
Lahkotnost in živost

Lahkotnost in še nekatere stvari, ki so konju naravne, kot na primer zbranost, so stvari, na katere se človek želi zanesti. Da bi se ta lahkotnost obdržala tudi ko sedete nanj, se mora vzpostaviti in zgraditi najprej na tleh in občutiti jo morate preden ga zajahate. Doseči pa jo je mogoče z uporabo občutka, že takoj od samega začetka naprej. Treba se je osredotočiti na vzpostavitev najboljše možne povezave s konjem, na tleh, skozi občutek, če želimo da nam bosta konjeva lahkotnost in zbranost na razpolago tudi takrat, ko bomo v sedlu. Na ta način lahko konj naredi kar se od njega pričakuje, brez upiranja jezdecu. In na jezdecu je, da se potrudi in spozna na kak način kakšen konj rabi informacijo predstavljeno, ker obstaja ogromno načinov in variant.

Ko bo konj razumel, kaj želite od njega, bo to tudi naredil, vse do najvišje meje svojih fizičnih sposobnosti in včasih še preko nje.

Zdi se, da je živost v konju tista, ki povzroča lahkotnost. Če temu dodamo še nagon samoohranitve – je to to. Način, kako zna uporabiti svojo moč in se zbrati za hiter premik ali pobeg, vse to se zdi, da prihaja iz istega mesta in rekel bi, da iz njegove živosti. Tudi konj, ki ne izgleda bogve kako lepo, lahko drži kar atraktivno formo, ko se nameni kam iti. Njegova energija in instinkti, o katerih je bilo ravnokar govora, ideje, ki se v konju porodijo in način, kako vse to usklajeno deluje je glavni razlog, da deluje tako privlačno, ko je lahkoten.

Če vaš konj ni dobro pripravljen da bi razumel, kaj pričakujete od njega ko delata na tleh, potem najbrž ne bo mogel pokazati svoje lahkotnosti na način, kot ste si vi zamislili, ko ga boste jezdili. Mogoče vam je sploh ne bo mogel prikazati, vse je odvisno od mnogih dejavnikov. Najbolje pa je, seveda, da mu ne vzamete te lahkotnosti že takoj na začetku. Vkolikor oseba pri tem nima kakšne strokovne pomoči, mora vedeti kar veliko o konjih. Je pa izvedljivo.

To se da doseči skozi konjevo odzivanje na vaše čutenje in samo skozi čutenje lahko jezdec uporabi konjevo lahkotnost brez ustvarjanja odpora. Ko zgradite te temelje – skozi čutenje – so vzpostavljeni pogoji, v katerih lahko usmerjate konja v kakršnemkoli manevru – pri kakršnikoli hitrosti, kadarkoli to potrebujete – z zanemarljivo silo ( pritiskom) v rokah.

Ko lahko usmerjate konjevo gibanje skozi čutenje, potem je med vami in konjem grajeno razumevanje. To je znak resničnega konjarstva.

PRIPRAVE

Večina ljudi se ne zaveda kako pomembno je začeti čisto in zares na začetku, pri temeljih, in delati s konjem na način, da vas bo začutil. Ne, vtikajo se v konja s povsem svojimi idejami, kaj naj bi bilo pomembno doseči. Ljudje, no ja, vsaj večina ljudi, se ne počutijo lagodno okrog konj v kolikor ne poskušajo delovati na njih preko razno raznih pripomočkov. Mislijo, da je ovešanje konja z vso mogočo kramo tisto, kar potrebujejo. Konj si tako ustvari dokaj zmedeno sliko o osebi in ko ne razume, kaj se od njega zahteva, postane res zbegan in zaskrbljen. Konj ne razmišlja na tak način kot človek. Ko mu stvari prav zares niso razumljive, takrat ponavadi tudi nastopi trenutek, ko oseba začne izvajati hud dodaten pritisk nanj in, seveda, to pripelje konja do tega, da pokaže in dokaže, da zares nima pojma , kaj naj bi storil. Takšen je recept za preforsiranje konja in temu se je treba izogibati.

Ko ljudje začenjajo z učenjem nekje na sredini, ne da bi prej postavili trdne temelje, nimajo ravno nečesa otipljivega, na čemer bi gradili. In brez pravilnih priprav je konj izgubljen. Ker ni druge poti da bi razumel , kaj mora storiti.

Čas je najboljša naložba

So ljudje, ki so pripravljeni odšteti kar precej denarja nekomu, da namesto njih dela s konjem in ga nečesa nauči, ne razumejo pa, da bi bila najboljša naložba v čas, skupen čas, prebit s konjem. Ker to konju zelo veliko pomeni. Večina ljudi potrebuje veliko časa, da se nauči kako uporabljati čutenje (po tem, ko ga razumejo), ker obstaja ogromno drobcenih stvari, ki jih počneš s konjem, da se začno zadeve odvijati v pravo smer. Dostikrat jih človek začuti šele, ko se povzpne na konja. Lahko bi spisal skripto, pedenj debelo, pa še ne bi napisal vsega o drobnih delčkih, ki sestavljajo čutenje.

Ljudje bodo v boljšem položaju, kar se tiče ravnanja s konjem, če bodo res porabljali svoj čas za pridobivanje koristnega znanja. Ker je to potrebno, da lahko preprosto in jasno predstavite stvari konju, da vas bo razumel. In dostikrat se najde kak konj, ki mu ni nič kaj preveč jasno.

Pomembnost sproščenosti (za konja in človeka)

Upajmo da, nekje v bližnji prihodnosti, ljudje več ne bodo začeli delati s konji na višjem nivoju, nad njegovimi sposobnostmi ali daleč preko razumevanja. Če bi se ljudje resnično zavedali, kako pomembne so osnove, potem bi začenjali z njimi z vsakim konjem, vsakič. Ko pa človek ni sproščen, tudi konj postane »trd« in zadržan, kar tako, zaradi svojih razlogov pač in, preprosto povedano, če se druži z zadrgnjeno, nesproščeno osebo gredo stvari samo na slabše. Konja lahko zelo moti nekaj, česar ne razume, zato je treba vložiti dosti časa in dela, da se mu pomaga sprostiti.

Pomembno je imeti konja z občutkom mehkosti. Gre bolj za njegovo razpoloženje in um, nekaj pa ima pri vsem tem tudi njegovo telo. Kakšen konj je ponavadi prav nežen in mehak, ko določene osebe ni zraven. Torej, če ni tak ob tej določeni osebi, je njena naloga, da spravi to nervozo ven iz konja. Tudi neizkušeno oko lahko prepozna mehak občutek v konju, ker takrat ne teka sem in tam, se vam ne upira, vas ne odriva in ne dviguje glave nenaravno visoko. Mehkost je prav zares zaželena stvar, ki jo lahko vključite v svoj koncept dela s konji.

TEKST JE PREVEDEN IZKLJUČNO ZA OSEBNO, NEKOMERCIALNO RABO, Z NAMENOM IZOBRAŽEVANJA UPORABNIKOV IN TAKO NUDENJA KONJEM POLOŽAJA V DRUŽBI, KI SI GA ZASLUŽIJO!
Rubrika člankov: Bill Dorrance