Boljši odziv na list

Boljši odziv na list

1659
0
SHARE

Just_me: Mene me zanima kakšna vaja pripomore k boljšemu odzivu konja na list?
Zanimajo me vaše izkušnje pa kakšen pameten nasvet.

Sodelujoči v debati: Just_me, vanja, Sandi, janez, atomic

Vanja: Boljšo odzivnost konja na liste dosežemo v prvi fazi s tem, da konja zjahamo čez hrbet in ga naredimo propustnega.
Potem so zelo dobra vaja za to prehodi in spet prehodi. Iz enega v drug hod in tudi znotraj posameznega hoda (npr. kratek, delovni, srednji, pojačan kas).
Tudi odmikanje od lista je zelo pomembna vaja, ki se jo včasih zanemarja.
Kasneje stranhodi. Vaje, kot so plečka, traver, renver vse izboljšujejo konjevo ravnotežje in tudi odzivnost od lista, tako v naprej, kot v stran.
Seveda moramo dejstvo lista dozirati pravilno. Rezultat na premočen list je, da se konj stisne vase.
LISTI MORAJO DIHATI S KONJEM!!!
V nobenem primeru ne smemo konja vkleščiti med liste ali pa celo drezati z ostrogami vsak korak, ker konj potem otopi.
Nikdar ne smemo konja vkleščiti med kolena. To mu onemogoča sproščeno gibanje in tudi NEOVIRANO DIHANJE.

Sandi: Pomagajo: pogoste menjave tempa, pogosti prehodi med vsemi 3 hodi in iz vseh 3 hodov v stoj in obratno, kakšen teren za konju dušo sprostit (2x tedensko, tudi v vseh 3 hodih!), pa predvsem apliciranje lista le po potrebi in ne ves čas maksimalno..
In seveda, pravilen sed jahača je predpogoj za pravilno izvedbo omenjenih vaj, le tako pa se pride do željenih rezultatov…

Just_me: Vanji in Sandiju hvala. Prehode delam (sem že nekje v eni temi omenila), teren tudi jaham (1xtedensko ker imam sestavljen program kaj kdaj s konjem delat) vendar zdaj poleti večinoma samo hodim po terenu ker je za kas in galop poden pretrd.problem so stranhodi. Na levi list se kobila dokaj dobro odziva, na desni pa… no kar slabo.
Kaj pa narediti tisti moment ko se ne odzove?

Sandi: Ko se ne odzove, ponoviš intenzivneje, če še vedno ni efekta, ponoviš še enkrat in še intenzivneje, če še vedno ni odziva, apliciraš bič ali ostogo (raje bič, ostogo je dvorezno uporabit za tak namen!!!), in sicer kratko ter intenzivno (da se mu mal zabliska), ter potem jahaš dalje, kot bi ne blo nič. kazen v takem primeru MORA bit ostra, a kratka, saj je tako učinek daleč najboljši. En sam kratek, a oster, žgoč udarec z bičem včasih lahko naredi mali čudež in posledično se tega skrajnega ukrepa ni treba prav dostikrat posluževat. Tapkanje z bičem namreč doseže ravno nasprotno od željenega. A NAJ TI NE PREIDE V NAVADO, TO JE SKRAJNI UKREP!!!

Janez: Prvo odgovor začetnikom: konja nikoli ne stiskamo stalno, oziroma ga imamo vkleščenega med nogami.Nobenega smisla nima konja stiskati s koleni.Pa kaj , preberite to v elementarnem učbeniku o jahanju.
Drugič:vprašanje je bilo dokaj precizno-boljša odzivnost na list, kar nima zveze s tem, da opizdimo konja z bičem.To ni len konj(lahko je poleg neobčutljivosti na list seveda tudi len) in udarec z bičem ni dolgoročna rešitev.
Pravilni odgovor je seveda pospeševanje propustnosti, to je jahanja od zadaj naprej, kar dosežemo z mnogimi vajami, ki so že opisane,nisem pa zasledil pojma polparade, ki so osnovnega pomena pri pospeševanju propustnosti konja.
Iz literature sem pobral nekaj vaj za pospeševanje pretoka energije iz zadnjega dela, to je motorja konja preko sistema hrbtenice do gobca konja .Isto seveda velja za prenos moči preko naših listov do naših rok z vajetmi.
1 vaja: Jahanje v maneži,na 20 metrskem velikem krogu.Ko se odmaknemo od ograje pojačajmo dolžino koraka ali pa zamaha, odvisno od nivoja konja, ki ga pripravljamo.
Ko pridemo spet do ograje preidemo v delovni kas ali zbrani kas, spet odvisno od nivoja.
Oboje navajam zato, ker to lahko počnemo s konjem nižjega nivoja znanja, kot z grand prix konjem, tako, da tudi manj vešči jahači ne bi mislili, da to oni ne morejo.
Prehode jahamo preko polparad, ki izostrijo konja, ki tako aktivira svoj zadnji del.Če postane trd v polparadi ali izgubi ravnotežje polparado ponovimo.
To vajo delamo toliko časa, da občutimo,da konj ostaja upognjen(okrogel), da ne postane trd ali da ne pade iz ravnotežja.
Isto vajo lahko delamo tudi v galopu, s tem, da vzdržujemo ritem in previtost tudi v prehodih.
2 .vaja:prehodi v zaustavljanje.Ustavljanje je ključni znak stopnje propustnosti,katere je naučen konj tako, da se vsak test dresure začne in konča z zaustavljanjem.
Najprej se odločimo pri kateri točki se bomo ustavili.To seveda ne počnemo vedno, ker lahko konj potem tudi predvidi ustavljanje, vendar gre za neki načrt po katerem jahamo.
Iz sedečega kasa ali galopa zahtevamo ustavljanje.Če lahko jahamo , zadnje tri korake obsedimo.
-zategnemo svojo hrbtenico in se globoko usedemo
-zapremo svoj notranji list, dokler ne začutimo, da konj mirno sprejema našo roko.To bo obdržalo angažiranje zadnjih nog
-uporabimo oba lista, tako, da se konj enakomerno ustavi na vse 4 noge
-s komolci mirno ob telesu zapri zapestja, tako, da onemogočiš prehod konja naprej
-kakor hitro se ustavi, sprosti zapestaj, vendar ne popusti vajeti
-preštej do 3, potem ga z dejstvi listov prevedi v hod, potem pa v kas
Ne glede na nivo konja, si zapomnimo, da močnejši je prehod v nižji hod, več dejstev nog je potrebno.Več energije je seveda potrebno pri prehodu v stoj iz galopa kot iz kasa.
Notranji list pa je tisti, ki kreira in vzdržuje to energijo.
Vaja 3:iz plečke noter v zadnji del noter.Ena najboljših vaj za razvijanje propustnosti.
– jahaj ovinek in iz ovinka dodaj notranji list, da preideš v plečko noter
-drži zunanji list nekoliko nazaj, da ne nastane ta vaja samo popuščanje na pritisk lista
-rahlo pojačaj težo na notranjo sedno kost, vendar ne pusti obremenitve zunanje sedne kosti
Ustavi.
Poženi in poravnaj konja za en korak.
Ponovno ustavi.
Preidi v zadek notri
-vzdržuj obremenitev notranje sedne kosti, zunanja noga je za sedelnim pasom
-vzdržuj težišče obeh sednih kosti
-malo več teže na tisti strani sedne kosti v katero gremo.
Če imate problem , da si zapomnite, kje naj bi bila vaša teža, si predstavljajte, da štopate z težkim nahrtnikom.Če se nam premakne, se moramo pomakniti pod nahrbtnik.Tudi konj odgoraja tako, če premaknete svojo težo.
Ustavimo.
Premaknemo konja za en korak, v katerem ga zravnamo.
Preidemo v plečko noter.
Ta vaja nam resnično pomaga ugotoviti, če vplivamo na konja skozi dejtvo zunanje vajeti.
Pri tem hočemo spoznati, ali se kontakt skozi zunanjo vajet ne spreminja pri prehodih plečka noter v zadek noter.Če ugotovimo, da je dejstvo zunanje vajeti skozi enako in, da polparade med raznimi hodi pojačajo prepustnost konja skozi zunanjo vajet smo naredili dovolj.
P.S.opravičujem se za nekatere neslovenske izraze v prevodu, saj skoraj nimamo več stika s slovensko dresurno srenjo(ali jo je še kaj?).izognil sem se tudi uporabi pojma traver, ampak sem uporabil prevod originalne tuje besede.
Torej v pravilno izvedeni polparadi,moramo ustvariti energijo od zadaj in poriniti konja v svoje roke.Zelo pomebno je, da najprej uporabimo dejstva nog .Če pa najprej povlečemo konja z vajetmi blokiramo zadnji del in s tem prekinemo siceršnji pretok energije od zadaj naprej.S tem ima težave mnogo jahačev, ker poskušajo izvajati polparade s svojimi rokami, namesto z nogami.
Ker sem že omenil nikakvo našo dresurno srenjo, moram poudariti velik pomen Vanjinega foruma, ki je postal pravzaprav največji delež kulturnega prosvetljenstva v slovenski dresuri, oziroma jahanju konj.Ne samo zaradi Vanje ampak zaradi nekakšnega “druženja” vseh tistih, ki se zavedajo neprecenljivega pomena pravilnih informacij v tako zahtevnem delu kot je trening konj.
Ni še dolgo od tega , ko sem rekel neki debeli angležinji, ki je mrcvarila svojega kona, da je jahanje umetnost.Da, seveda vsi ne moremo biti umetniki.da pa vsi lahko poskušamo biti vsaj kulturni.

Atomic: Vse lepo in prav, sam ti nasveti niso za začetnika na konju, ampak za nekoga, ki že kaj zna.

Sandi: Za začetnika je nasvet en sam: poišči dobro jahalno šolo. Sicer pa sem že prej napisal, da brez dobrega seda nimamo kaj čarat. Kdor pa dobro sedi, ni več popoln začetnik, ne… Sploh pa predpostavljam, da gre tu ne gre za mladega konja, ki se na list ne odziva, ker enostavno tega ne razume, temveč za konja, ki liste pozna, pa je zaradi nepravilnega jahanja ves neobčutljiv.
Tudi moje pisanje o uporabi biča je seveda vezano na to predpostavko in na natančno zastavljeno vprašanje o tem, kaj narest, ko se konj ne odzove. Nikakor pa to ni splošen recept za izboljševanje konjeve prepustnosti in odzivnosti na dejstva, kakor je v točki “drugič” namignil Janez, ki je sicer zelo lepo in natančno opisal vaje, ki med drugim izboljšujejo konjevo prepustnost.

Janez: Pojem začetnik ne velja časovno ampak po količini znanja.Kar pa tudi ni absolutno, saj po desetletjih ukvarjanja s konji včasih pridemo do nekega problema, kjer pa se lahko izkažemo kot pravi začetnik.
No, nihče ni omenil pri propustnosti in odzivnosti na list, delo s konjem na roki.Na primer Parellijevih sedem iger,kjer gre za čisto propustnost človekove energije skozi konjevo telo.Seveda nekoliko drugačna propustnost pa vendarle!Z dotikanjem in na primer driving game pošiljamo konja kamor hočemo, konj se odmika z zadnjim trupom ali sprednjim trupom, dela obrate na sprednji ali zadnji nogi, hodi poševno in to po pravilnem treningu celo brez dotika.
Odzivnost na list se močno poveča saj se konj odmika pri dotiku lakotnice .Konj skače na korak, ga obrnemo takoj po zapreki in spet skoči.In to na roki.Mar to ni zbranost in propustnost.Seveda na svoj način, ki pa se odlično kombinira z delom v sedlu.Celo vrhunski jahači so pričeli že pred časom s takim treningom.
Pri nas pa žal ločimo ljudi na “naravne konjarne” pa dresuraše in parkuraše in western in še kaj in so vsi nekako nestrpni do drugih disciplin.Pa ljudi, ki vedo kaj je polparada in tiste, ki ne vedo.Kar je zelo smešno in žalostno.
Spet ponavljam:jahanje je umetnost, umetniki ne moremo biti vsi.Vsi pa smo lahko vsaj kolikor toliko kulturni.

BREZ KOMENTARJEV