CEPLJENJE

CEPLJENJE

1061
0
SHARE

Cepljenje je zaščita s protitelesi katera ob morebitni okužbi uničijo potencialnega povzročitelja. Konje je priporočljivo cepiti proti kužnemu kašlju ali influenci, tetanusu, steklini, antraksu, kužnemu zvrgavanju, smoliki in virusnem arteritisu.

Vedno cepimo popolnoma zdrave in razglistene konje. Intervali cepljenja so odvisni od cepiva in starosti konja.

KUŽNI KAŠELJ ALI INFLUENCA
Influenca ali kužni kašelj je virusna, zelo nalezljiva in pogosta kužna bolezen kopitarjev, ki pa redko povzroči smrt konja. Znaki so povišana temperatura, suh, boleč kašelj in izcedek iz nosu. Inkubacija traja 1-3 dni. Proti influenci cepimo žrebeta od 5. meseca starosti dalje. Cepljenje ponovimo čez 4–6 tednov in nato sledijo letna poživitvena cepljenja.

SMOLIKA
Smolika se lahko pojavi kot komplikacija kužnega kašlja ali influence. To je bolezen prizadane predvsem mladie konje, najbolj pa so ji izpostavljena žrebeta v času odstavitve. Povzročitelj smolike je Streptococcus equi. Telesni napori povečujejo dovzetnost živali za bolezen, prav tako prehladi in slaba hlevska higiena.

Bolezen se začene z  visoko vročino okrog 40. Zaradi bolečin v področju žrela držijo živali iztegnjeno glavo, ne morejo niti jesti niti piti, hrana in voda se pogosto vračata skozi nos. Živali oslabijo in shujšajo. Bezgavke v medčeljustju otečejo, postanejo boleče in trde, po nekaj dneh se odprejo in iz njih teče gnoj. Iz nosu se poceja najprej sluzast izcedek, nato gnojen. Pri živalih, ki niso ustrezno zdravljene, se pojavijo komplikacije kot pljučnica ali trebušna smolika. Smolika lahko zapusti tudi posledice, naprimer kronična vnetja dihal in prebavil, vnetja sklepov in tetivnih ovojnic ter norost. Če je dovolj hitro in temeljito zdravljena ne pusti hujših polsedic.

Smolike se najbolj bojijo v kobilarnah in žrebetiščih. Da bi predvsem mlade živali obvarovali pred smoliko, jih je potrebno ustrezno krmiti. Zelo pomembna je oskrba z vitamini in reja v higienskih hlevih. Z gibanjem na svežem zraku živalim povečujemo odpornost. Ker vse bolj prevladuje mnenje, da influenca ustvarja pogoje za pojav smolike, oziroma ker večkrat neposredno preide v smoliko, je zaščitno cepljenje proti influenci tudi eden izmed zaščitnih ukrepov, s katerim pred smoliko varujemo predvsem mlade živali.

TETANUS
Tetanus je akutna bolezen, ki ima pogosto smrten izid, povzroča pa jo živčni strup bakterije Clostridium tetani. Pred pojavom cepiva proti tetanus je ta bolezen lastnikom konj povzročala največ preglavic, saj je bakterija ki bolezen povzorča, prisotna v konjevih iztrebkih. Bolezen ponavadi izvira iz okuženih ran. Zanjo so značilni otrdelost celotnega telesa, nestabilen korak in sunkoviti krči mišic. Otrdelost se navadno pojavi ob čeljustih in vratu, nato pa prizadene celotno telo. Konji so med živalskimi vrstami najbolj občutljivi na tetanus. Proti tetanusu cepimo žrebeta od 5. meseca starosti dalje. Cepljenje ponovimo čez 4–6 tednov, temu sledi ponovno cepljenje po 5 mesecih nato pa je konja potrebno cepiti enkrat letno.

STEKLINA
Steklina je virusna bolezen, ki prizadene centralni živčni sistem toplokrvnih živali in ljudi. Po okužbi z virusom stekline lahko preteče do pojava bolezni do 60 dni ali več. Bolezen traja od 1-7 dni in se konča s smrtjo. V Sloveniji je bil zadnji zabeležen primer stekline pri konju leta 2008. Pri domači živali posumimo na steklino, če ta nenadoma spremeni svoje vsakdanje obnašanje. Znaki so: napadalnost, nemirnost ali pa pretirana umirjenost. Pojavi se izguba apetita in besno grizenje ali požiranje različnih predmetov (les, kamenje…). Žival se prične pretirano sliniti, ima naježeno dlako, pojavljati pa se pričnejo tudi paralize mišic okončin. Pri nas je cepljenje domačih živali proti steklini obvezno. Cepljenje proti steklini konj je obvezno za vse, ki se pasejo ali se ženejo na pašo na območje z izrazitim tveganjem za steklino. Območje z izrazitim tveganjem določi Veterinarska uprava Republike Slovenije na podlagi ocene tveganja za pojav stekline pri domačih živalih.

ANTRAKS
Antraks je akutna infekcijska bolezen rastlinojedih živali, ki jo povzroča bacil antraksa. Bacil lahko v obliki spor v zemlji in vodi preživi tudi do 50 let; ko žival zaužije spore, se bacil prične razmnoževati. Proti vraničnemu prisadu je treba obvezno, preventivno cepiti konje in živino na antraksovih distriktih. Preventivno cepljenje je treba opraviti najmanj tri tedne preden se konja ali živino spusti na pašo oziroma vsaj tri tedne pred pričetkom krmljenja s krmo, ki izvira z antraksovih distriktov. Okužena žival lahko bolezen prenese tudi na človeka. Poleg konj za to boleznijilo pogosto zbolevajo tudi ovce, svinje, koze in govedo. Človek se okuži na različne načine, najpogosteje obolevajo ljudje, ki imajo opravka z bolno ali mrtvo živaljo. Spore ali bacili vdrejo v človekovo telo običajno skozi drobne ranice na koži; pride do pojava kožne oblike antraksa. Na področju občine Postojna je antraksov distrikt na Planinskem polju.

 

KONJSKI ARTERITIS
Konjski arteritis je akutna virusna bolezen kopitarjev. Z živali na žival se bolezen prenaša z vdihavanjem okuženega zraka pa tudi med naravnimi pripusti. Virus se nahaja v solzah, nosnem izcedku, urinu, spermi in iztrebkih.  Akutni potek bolezni je značilen za zelo mlade, stare in oslabele živali, po inkubaciji, ki traja 3–14 dni, telesna temperatura naraste do 41° C. Obolela žival postane apatična in izgubi apetit, očesne veznice so vnete, pojavi se solzenje in vnetje nosne sluznice z nosnim izcedkom, oteženo dihanje, driska, zlatenica in nekoordinirano gibanje. Breje kobile zvržejo v katerem koli času, med 3.–10. mesecem brejosti. Izid bolezni je v nezapletenih primerih največkrat ugoden, saj v 10–14 dneh bolezen sama od sebe mine. Virusni arteritis lahko pri konjih z dobro kondicijo, ki živijo v ugodnih higienskih razmerah, poteka brez izraženih kliničnih bolezenskih znakov. Take živali, še zlasti žrebci, predstavljajo hudo nevarnost za širjenje bolezni, saj med zaskokom prenašajo bolezen na kobile.

KONJSKI VIRUSNI RINOPNEUMONITIS
Konjski virusni rinopneumonitis je nalezljiva virusna bolezen konj, ki se kaže z vnetjem dihalnih poti, abortusi in rojstvi žrebet, ki običajno kmalu po porodu poginejo. Bolezen je razširjena med konjsko populacijo po celem svetu. Povzročitelja sta dva virusa, in sicer herpes virus-1 (EHV-1) in herpes virus-4 (EHV-4). Za virus EHV-1 so dovzetnejši odrasli konji, za virus EHV-4 pa žrebeta in mlajši konji. Na pojav bolezni vplivajo higienske in vremenske razmere pa tudi splošna odpornost živali. Oba virusa pri konjih obeh spolov primarno povzročata akutno respiratorno bolezen, vendar se infekcija brejih kobil lahko nadaljuje in konča z abortusom, do katerega pride v zadnji tretjini brejosti med 7. –11. mesecem). Kobile, ki so se okužile v prvih mesecih brejosti, lahko abortirajo šele nekaj mesecev po okužbi, ko mislimo, da so infekcijo že zdavnaj prebolele. Znaki bolezni so kašelj, sluznica nosu, žrela, sapnika in sapnic je močno vneta, otekle so tudi bezgavke. Pri nekaterih konjih okužba povzroči celo živčne motnje, ki se kažejo z nekoordinirano hojo, sparalizo repa ter okončin.

VIRI:

http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/nalezljive-bolezni/108-antraks-vranini-prisad-rni-prai

http://www.veterinarska.si/index.php?option=com_content&view=article&id=30:o-steklini&catid=5&Itemid=12

http://www.vpp.si/nasveti_konji.php

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/Gradiva_ESS/Biotehniska_podrocja__sole_za_zivljenje_in_razvoj/BT_PODROCJA_86VETERINARSTVO_Konjereja_Gros.pdf