Čolničasto kopito

Čolničasto kopito

4087
0
SHARE

(tudi ekvinovarus, Pes Equinovarus, club foot, Klumpfuß…)

Čolničasto kopito je prirojena ali pridobljena deformacija kopita.

 


Pred operacijo. (fotografija je last Dr. Judith L. Mullholand BSc. BVMS) 

 

 

 


Po operaciji in podaljšanju prsta z Equitane® in prilegajočo se ustrezno podkvijo. Tri tedne po operaciji se začne s prilagojeno vadbo, sčasoma kopito pridobi normalno obliko.
(fotografija je last Dr. Judith L. Mullholand BSc. BVMS)


Čolničasto kopito, ki lahko prizadane eno ali več kopit pri prizadetem konju, je deformacija, ki jo povzroča stalna zakrčenost ene ali več tetiv v nogi. Navadno je med prizadetimi tetivami glavna tetiva, ki povezuje komolčni in skočni na prednjih, oziroma petni in skočni sklep na zanjih nogah; podpovršinska prstna tetiva in podporna vezna tkiva prav tako lahko sodelujejo pri tvorjenju deformacijskih sil, ki formirajo čolničasto kopito. Ko sta kopito in noga v pokončnem položaju, bo pri tej deformaciji nožna os, ki navadno tvori kot okrog 45 stopinj, presegla naklon 60 stopinj.

Če je čolničasto kopito diagnosticirano pri mladem konju, je najverjetneje prirojeno ali pa posledica s prehrano povezanih težav, ki vplivajo na rast in razvoj okončin. Pri starejših konjih je čolničasto kopito najverjetneje posledica poškodbe ali drugega bolečega stanja. Konj s poškodovano nogo, se izogiba prenašanju teže na to nogo. Neuporaba prizdete noge in posldična zakrčitev veznih tkiv pa se lahko kaže kot deformacija v obliki čolničastega kopita.

Veterinar bi moral oceniti prizadetega konja in priporočila prirediti glede na fizični pregled konja in oceno šepavosti. Rentgenski posnetek prizadete noge je pomemben faktor pri postavljanju diagnoze, saj pomaga oceniti deformacijo koščenih delov kopitnega mehnizma. Latniki in oskrbniki konj naj diagnoze in režima zdravljenja ne določajo brez strokovnega nadzora.

Čolničasto kopito je lahko akutna ali kronična deformacija. Akutne primere navadno srečamo pri mladih konjih. Konje z akutno obliko čolničastega kopita prepoznamo po tem, da se peta kopita ne dotika tal, čeprav je kopito na pogled normalno oblikovano. Navadno sledi šepavost. Zdravljenje akutne oblike čolnočastega kopita navadno vključuje kratkotrajno uporabo fenilbutazona (analgetik, deluje protibolečinsko) ali podobnega zdravila za blažitev bolečin in vnetja, s čimer pomagamo konju da težo prenese tudi na prizadeto kopito. Če takšno zdravljenje ne zadošča, se lahko izvede operativni poseg s katerim se sprosti zakrčeno vezno tkivo.

Pri kroničnem primeru čolničastega kopita je prisotna očitna zakrčenost pet; peta je tudi pretirano dolga, prednji del kopita pa je skledaste oblike, z vdrtim osrednjim delom in dvignjenimi robovi. Kronična oblika je navadno prisotna pri starejših konjih. Pri konju se lahko pojavijo težave z gibanjem in šepavost, lahko pa tudi ne. Če konj ne šepa, najprej s pravilnim spodrezovanjem in kovanjem poskušamo ohranjati normalno obliko in ravnotežje kopita. Kopitu ne smemo spreminjati kota, saj lahko to povzroči šepavost. Če skrb za kopita ne prepreči šepavosti, ali pa je šepavost že prisotna, se z opreativnim posegom sprosti zakrčenost veznega tkiva. V tem primeru lahko okrevanje v velikem delu vključuje pravilno in redno spodrezovanje kopit. Poleg tega (ali kot alternativa) se lahko uporabi specializirane podkve za podaljšanje prsta, s čimer kopitni steni pomagamo ohranjati pravi kot rasti v času zdravljenja.

V resnejših primerih, akutnih ali kroničnih, je večkrat potrebna operacija. Veterinarski kirurg bo izvedel tenotomijo oziroma kirurško sprostil vezno tkivo, ki povzroča deformacijo.

Prevedeno s strani: http://www.lclarkecushingvmd.com/showpracfaq.cfm?FAQID=84&Private=0
Fotografiji sta objavljeni z dovoljenjem njune avtorice Dr. Judith L. Mullholand BSc. BVMS: http://www.farriervet.com/casehistories.html

BREZ KOMENTARJEV