Članek objavljen v Reviji o konjih, december 1999, ČZD Kmečki glas, d.o.o., 1001 Ljubljana, Železna c. 14, avtor: Tilen Klevišar, dr.vet.med.
Hormonalna obolenja
Podobno kot pri ljudeh, psih in mačkah, se tudi pri konjih pojavlja hormonalno obolenje, vendar precej redkeje kot pri psih.
Cushingov sindrom, imenovan tudi hiperadrenokotricizem, se sicer lahko pojavi pri mladih konjih, praviloma pa je to bolezen starejših konj.
Oboleli konji imajo dolgo, resasto dlako, ki noče izpasti niti poleti, kar je že lahko znak za kušingov sindrom. Konji tudi precej več popijejo kot prej, tudi do 80 l vode na dan, torej za več kot 100% več. Boksi so zato bolj mokri, saj je prekomerno uriniranje posledica pitja. Volčja lahkota klub prekomernemu zaužitju krme, se konj nikakor ne zredi; še več – konji celo hujšajo, muskulatura postaja vse bolj ohlapna.
Moč imunskega sistema slabi, konji so vse bolj dovzetni za infekcije. Celo v ustni votlini, za katero je značilna posebna imunološka odpornost, se pojavljajo razjede, periodontalna obolenja, zato imajo konji nenormalno smrdeč zadah, kar je seveda za rastlinojede živali povsem netipično.
Kobile imajo neredno pojatev, nekatere dobijo celo mleko, čeprav niso breje. Krvna slika je zastrašujoča – visoke koncentracije lipidov, anemija, zmanjšano število limfocitov in elektrolitno ravnotežje.
Kadar hormoni ponorijo…
Kje je srčika te bolezni? Enako kot pri ljudeh in živalih gre za tumor hipofize, za grah velike žleze v možganih, ki je odgovorna za celotno delovanje hormonskega sistema v organizmu. Pri konjih se pojavlja tumor vedno na srednjem delu hipofize, pri psih in ljudeh pa najpogosteje na spodnjem delu, tumorji se lahko pojavijo celo na nadledvični žlezi, pri konjih pa ne.
Po določenem času tumor zraste do take mere, da začne pritiskati na hipotalamus, del možgan v katerih je center za termoregulacijo. To pa naj bi bil tudi vzrok za dolgo resasto dlako tudi poleti, saj pravega »občutka« za regulacijo telesne temperature ni več. Tumor lahko celo pritiska na očesni živec, zato imajo konji težave z vidom.
Ključ delovanja
Melanotropne celice v srednjem delu hipofize postanejo preveč aktivne, hkrati pa se tudi njihovo število močno poveča. Celice izločajo določene snovi, ki stimulirajo specifična tkiva v organizmu, ki izločajo določene hormone, konkretno celice nadledvične žleze, ki izločajo kortizol, ta pa:
· vpliva na krvni pritisk in funkcijo srca;
· znižuje odpornost organizma;
· regulira delovanje živčevja, mišičnega tonusa in reparacije veznega tkiva;
· vmešava se v ravnotežje insulina in koncentracijo sladkorja v krvi;
· regulira metabolizem ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob;
· pomaga proti stresu.
V fiziološkem stanju je koncentracija kortizola v krvi odvisna od produkcije v nadledvični žlezi, ta pa je stimulirana s hormonom hipofize. Kadar je v krvi zadostna koncentracija kortizola, se produkcija ustavi. V primeru tumoroznega procesa v hipofizi, je hormona preveč, saj povratna informacija, da je kortizola preveč, tumoroznih celic ne utiša.
Terapija
Pri ljudeh je možna radiacija, operativen poseg je v večini primerov uspešen. Tudi pri psih je možen operativni poseg, vendar z manjšo uspešnostjo kot pri ljudeh. Pri konjih operativen poseg ni mogoč, saj je v primeru kušingovega sindroma imunski sistem zelo opešan, hkrati pa so konji že tako izčrpani, da ne zmorejo splošne anestezije.
Na veliko srečo je pri konjih medikamentozna terapija možnost izbire in to s precej veliko uspešnostjo.
Revija o konjih, December 1999
Tilen Klevišar, dr.vet.med.
