Zgodovina:
Na Nizozemskem je doma najstarejši toplokrvni konj v Evropi, prek 2000 let star, frizijski konj. Nastal je iz starih domačih gozdnih konj. To so bili lahki hladnokrvni konji, ne večji od 140 do 150 cm. Njihov videz se je v 16. in 17 stoletju po križanjih z andaluzijskimi in kastiljskimi konji močno izboljšal. V baroku je bila to celo ena najbolj priljubljenih pasem, vzgajali pa so ga v kobilarnah od danskega Frederiksborga do Erzbischofa pri Salzburgu v Avstriji.
Danes ga uporabljajo za vaje visoke šole jahanja nad zemljo, cirkuško dresuro in kot vprežnega konja.
Kratek opis konja:
Je močan, gibčen, srednje visok toplokrvni konj (približno od 155 do 160 cm) z energičnimi, visokimi gibi in dobrim karakterjem. Frizijski konj ima nekoliko dolgo, lepo nošeno, suho in ravno glavo, gosto, valovito grivo, kratek, raven hrbet s spuščenim križem in nizko nasajenim repom ter kratke, krepke noge s čopičem. Pretežno vzgajajo le vrance saj so ostale barve malo verjetne in nezaželjene.
Viri:
Pasme konj – Sašo Krumpak
Pasme, nega, šolanje, šport – Heidrun Werner
