Zgodovina:
Že v srednjem veku so se na območju nemške pokrajine Hannover sistematično ukvarjali s sistematično konjerejo, kar dokazujejo tudi vranci neapelskega in andaluzijskega porekla, ki so že v 12. stoletju plemenili domače konje. Od leta 1635 se je reja razvijala v kobilarni Memsen. Dobri povezanosti Hannovra z Anglijo ( kralj Anglije George II. Je bil tudi vladar Hannovra ) kar gre zahvala, da so Nemci dobili veliko angleških htmpolnokrvnih konj, ki so oplemenitili pasmo. Geoge II. je leta 1735 ustanovil novo žrebčarno v kraju Celle. Hanoveranske kobile so tam še dodatno opemenjevali s hojštanjskimi žrebci in nekaterimi drugimi žrebci.{+++}
Kasneje so se pojavile velike potrebe kmetijstva in vojske. Lahkega jahalnega konja so s križanji s težkimi konji (cleveland bay, konji iz Jorkshira in Norfolka) spremenili v močnega, visokega dobrega vprežnega in vojaškega konja.
Najpomembnejše linije hanoverancev:
* A linija – žrebec Adeptus XX (prek vnukov Alpen Flug II., Alkoven I., Alter Kerl I., Alsterold in Akonit);
* D linija – žrebec Dewil Own XX (prek pravnuka v 6. kolenu Dulant Dolard Dominant in Dvinger);
* F linija – žrebec Jupiter XX – Zernebog – Flick (prek pravnuka v 4. kolenu: Flavius Feiner Kerl Flirestaren in Flintenstein III)
* G linija – žrebec Goldschaum XX (sin Goldamer II., vnuk Gote in Goldfisch II., posebno pa prek Goldfischevega sina Gotarda);
* K linija – žrebec Kingdom XX
To so seveda le linije, ki so jih neposredno izoblikovali angleški polnokrvni .žrebci.
Žrebci dobivajo imena z začetno črko linije, ki ji pripadajo. Kar je bilo v linijah A in F težko najti dovolj imen, dajejo od leta 1950 predstavnikom linije A imena z začetno črko E, linije F pa z začetno črko W.
Danes pomembne linije so Der Lowe, Marcio, Adlerschild, Jonkheer, Goldschaum, Devils Own Adeptus, Defensive, Jupiter in Young Seymour. Vse linije razen trakenske (prek žrebca Semper Idema in arabske Kurde) izvirajo iz angleških polnokrvnih konj.
Danes je najpomembnejša in najslavnejša pasma na nemških tleh. Hanoveranec je vsestranski in ga uporabljajo v vseh jahalnih zvrsteh in celo v kmetijstvu.
Kratek opis konja:
Hanoveranec ima zelo značilno konstrukcijo. Hitro ga lahko prepoznamo po veliki glavi z dostikrat poklapanimi ušesi ter dolgim vratom. Viher ima dolg in izrazit, pleče je dolgo in položno, hrbet je močan. Križ je mišičast, noge prav tako. Stoja nog je praviloma pravilna, hodi pa izdatni in energični. Višina vihra je 160 – 170cm, dolžina trupa pa 170 – 175cm. Danes so zastopane vse barve. Ima miren temperament in je sposoben doseči močno koncentracijo, zato spada med najboljše turnirske konje.
Posebnost: Zanj je značilna odlična mehanika hoda, dobri živci in pogosto velika sposobnost za preskakovanje ovir, kot tudi izjemne dresurne zasnove.
Viri:
Pasme konj – Sašo Krumpak
Konji (Pasme, nega, šolanje, šport) – Heidrum Werner
