Po ljudskem izročilu štorklje nosijo dojenčke v prekmurske domove. Mene je štorklja poznega poletnega dne (tik pred začetkom jeseni), leta 1963 prinesla mojim staršem v veselje in ponos.

Štorklje so se takrat že vračale v južne kraje in so "delile" kar je pač ostalo. Posledice njihovega početja prenašajo moji starši in ostali, ki me poznajo še danes. So pa starši imeli tistega leta srečo - lahko bi dobili tudi dvojčke... (no tisto leto ni bilo samo dobro, čez lužo, v Ameriki so se zgodile tudi nekatere slabe stvari, pa nisem imel prstov zraven!).

Kot se na sliki vidi, sem že od malega moral delati - in tako je še danes. Tisti trenutek, ko ugotovim, da je delo opravljeno, se najdejo zvesti prijatelji in me osrečijo z novim. V prostem času se ukvarjam še z elektroniko in fotografijo, s konji pa razen tega, da sem njihov dalnji sorodnik (beri Osel) nimam nič skupnega. Za razliko od Delavca, sem po duši Goričanec. Te strani so rezultat dela mešanice goričkega in ravenskega Prekmurca, pasme ljudi, ki jih je vedno manj.