Brzde so ene najmanj razumljivih delov konjske opreme. Prepogosto si človek razlaga, da mora za obvladovanje konja, ki je velika in močna žival, uporabiti sorazmerno veliko silo. To je mit. Motor rakete upravljajo zelo majhne informacije, ki jih računalnik pošilja v motor. Te informacije so sestavljene iz številk, enke in ničle, ki tvorijo program, ki ga motor razume. Podobno je pri konjih. Vse kar potrebujejo so majhne informacije, ki jim jih podamo v pravem trenutku, da nas lahko razumejo.
Zelo malo je površin, na katere brzda vpliva, zato mora biti oblikovana tako, da na te površine deluje čim bolj učinkovito (kar pa ne pomeni grobo). Oblikovana mora biti tako, da se popolnoma prilagodi konjevemu gobcu. Ne sme povzročati nobenih poškodb in s tem pogojene otrdelosti.
V gobcu, kjer brzda najbolje učinkuje je dlesen, kjer nima zob. Je zelo občutljiva na pritisk. Brzda pritiska tudi na jezik. Glede na to, kako je brzda oblikovana in nameščena, lahko pritiska tudi na konjeve ustnice in kotičke ustnic. Pritisk na ustnice je najmanj učinkovit, ker so le-te nestabilne in se najlažje poškodujejo.
Prva stvar, na katero moramo biti pozorni pri brzdi, je območje pritiska, kjer se brzda pravzaprav dostika ust in prenaša informacije iz naših rok na konjev gobec. Tanjša kot je brzda, bolj je stroga, saj ima manjšo površino pritiska. Debelejša kot je brzda (t.i. mehka brzda), ima večjo površino pritiska v gobcu pri enakem deležu moči. Zato je učinkovita brzda le tista, za katero vemo na kakšen način jo bomo uporabljali in kakšno konj sploh potrebuje.
Naslednja stvar, na katero moramo biti pozorni, je sama oblika brzde. Ravna oz. nelomljena brzda učinkuje tako, da nekaj pritiska porazdeli tudi na konjev jezik, zato je manj učinkovita na konjevih dlesnih (predel brez zob). Kadar pa ima brzda prelomljen srednji del, omili pritisk na jezik, vendar ga s tem poveča na dlesnih, ki so najbolj občutljiv del in konj preko njih dobiva delikatne informacije. Če je srednji del nelomljen in zelo ukrivljen, deluje predvsem na konjevo ustno nebo. Ko dodamo nekaj pritiska na tako brzdo, se ta del imenovan tudi »jeziček« obrne navzgor in s tem pritiska na konjevo nebo, ki lahko ob nepravilni uporabi povzroči podkožne krvavitve. Taka brzda imenovana kandara spada med stroge brzde, ki jih lahko uporabljajo samo izkušeni jahači, ki vedo za kaj tako brzdo uporabljajo.
Tretja stvar so podaljški na katerih so pripete vajeti. Obstajajo okrogli obročki, obročki v obliki črke D, …in podolgovati podaljški imenovani tudi vzvodi, ki so različnih dolžin in na konja učinkujejo najstrožje. Merijo se od dela brzde, ki jo ima konj v ustih do dela, kjer so pripete vajeti. Delujejo na vzvod, v približnem razmerju 1:3. Se pravi, če imamo vajeti napete s silo 1 kg, konj občuti v gobcu pritisk treh kilogramov. Lahko imajo tudi verižico, ki je pripeta pod konjevim gobcem.
Taka brzda nikakor ni primerna za učenje mladih konj! Uporabljajo jo predvsem za dodajanje minimalnih informacij na že dobro ujahanih konjih.
MEHKE BRZDE
POLSTROGE BRZDE
STROGE BRZDE
Brzda je le del opreme s katero izražamo svoja dejstva in nikakor ne sme imeti večjega poudarka od nog in sedišča. So samo pripomočki s katerimi lažje komuniciramo z našim konjem in ne mehanski pripomočki pri doseganju rezultatov. Konja ne treniramo z opremo! Le sproščenost, ritem in vaja nas pripelje do zaželjenih rezultatov.
Viri : www.meredithmanor.com/features/articles/drm/choosing_bits.asp
