Jahač izoblikuje konja – 1. poglavje

Jahač izoblikuje konja – 1. poglavje

2313
0
SHARE
Foto: Vanja Babič

Na splošno o delovanju mišic

Mišice so aktivni premikalni organi telesa, ki se na smiseln način pripenjajo na dve ali več kosti skeleta in potekajo preko enega ali več sklepov. Skeletna muskulatura je pod vplivom naše volje «hotene motorike«. To pomeni, volji podvrženo. To je samo delno res. Res je začetek gibanja podvržen naši volji, ampak celolten potek in okoliščine koordiniranih vzporednih gibanj, so izvršene s celo vrsto refleksov, brez, da bi ena sama faza celotnega kompleksnega gibanja izhajala iz naše zavesti.
Ti samostojni refleksi se delijo na pasivne reflekse, ki jih koordinira podzavest, npr. konj stoji pasivno v boksu in mu ni potrebno posebej misliti na to. Refleksi gibanja, konj se giba avtomatsko, pri tem mu ni potrebno misliti. In pogojne reflekse, ti so nadgradnja pasivnih refleksov. {+++}{+++}{+++}

Jahač mora vedeti samo, da se tonus posamezne mišice in celih mišičnih grup vzpostavi in obstane zaradi refleksov in da so ti refleksi po eni strani odvisni od drže celotnega telesa, po drugi strani pa odvisni eni od drugih in so med seboj globoko povezani. Od tod izhaja odvisnost stanja napetosti ali krča mišic različnih mišičnih skupin.

Mišice delimo na iztegovalke in pritegovalke. Tudi dejavnosti mišic na trupu ni za zanemariti. Ležijo na velikih površinah, se prekrivajo z ostalimi mišicami in so zato tudi odvisne ene od drugih. Zaradi te odvisnosti mišic enih od drugih morajo velike mišične skupine v gibanju delovati skladno. Če pa je zaradi jahača samo ena mišična skupina ovirana v prostem, naravnem gibanju, je ta skladnost delovajna uničena. Samo harmonično sodelovanje celotne muskulature poveže vrhunske desežke z lepoto gibanja. Jahaču se mora uspeti vživeti v to harmonijo, oziroma jo v teku treninga mladega konja vzbuditi in ohraniti in jo v nobenem primeru zmotiti. Samo tako bo dosegel lepoto in skladnost gibanja jahača in konja. Večina jahačev poskuša konja ukalupiti v določeno formo, ki jo imajo v mislih. Ker veliko jahačev ne zna sedeti neodvisno od vajeti in nog, se poskušajo ujeti na vajeti, oz. prekomerno uporabljajo dejstva rok, parirajo v nasprotni smeri kot se konj giba, zato konju uničujejo njegov naravno ravnotežje in posledično hode. Mladi konji se že čez leto dni takega jahanja gibajo kot šolski konji – togo in zakrčeno. Konj, ki se giblje sproščeno in je zbalansiran, teče potiho, konj ki je trd, se giba togo in lahko slišimo kako tolče z nogami v tla.

Konje zaradi oblike njihovega telesa uporabljamo za jahanje. Njihov skelet je že od nekdaj predmet raziskav o vzajemnem odnosu med formo in funkcijo. Enostranska uporaba gibalnega aparata za stanje in več ali manj pospešenega gibanja v čim bolj ravni liniji naprej je pustila razločne prilagoditve skeleta skozi čas. Predhodnik današnjega konja je imel skoraj vse prste, nepotrebni so tekom evolucije zakrneli.

Sočasno se je moral prilagoditi tudi gibalni aparat. Te prilagoditve se tičejo položaja in notranje izgradnje mišic (to bo obrazloženo v naslednjih poglavjih). Kar se tiče notranje zgradbe mišic je razlika v razporeditvi in s tem povezanim številom in dolžino mišičnih vlaken.

Imamo mišice, ki so sestavljene izključno iz paralelnih vlaken. Funkcija teh mišic je, da se močno stisnejo vase in se spet sprostijo, kar pomeni, da se pustijo spet sprostiti od nasprotnih mišic (antagonistov). V prvi vrsti se uporabljajo za gibanje v naprej. Kadar so prisiljene v dolgotrajen krč, se v njih izredno hitro zbira mlečna kislina. To povzroča velike bolečine. Bolj ritmično kot je izmenjavanje stiska in sprostitve, toliko boljša je prekvavitev in odvoz mišičnih metabolitov in toliko manjša utrujenost.

Ostale mišice so več ali manj prevlečene s tetivnimi vlakni in prevlečene s fascijo. Tetivna vlakna potekajo tudi v sami mišici, ker so močna, je njihova naloga predvsem boj proti silam na muskulaturo in s tem preprečijo nateg mišic. Vcasih je mišica celo bolj prepletena s tetivnimi vlakni, kot pa z mišičnimi, npr. nosilec biclja – m.interosseus. Več kot je mišičnih vlaken v mišici, večji je presek mišic in večja je moč.

Ti različni vrsti mišic sta namenjeni tudi različnim namenom. Odločilni sta za hitrost oziroma vzdržljivost. To lahko opazimo pri galoperjih. Nekateri lahko galopirajo na daljše razdalje (počasna vlakna), drugi pa na krajše razdalje dosežejo večjo hitrost, a se kmalu utrudijo (hitra vlakna).

Počasna vlakna lahko delujejo dalj časa kot elastični pritegovalci. Prevzamejo vse delo, ki traja dalj časa v enakomernem krčenju in proščanju. Omogočajo konju ostati v položaju, ki mu ga določa jahač in tudi nositi jahača.

Na drugi strani so tu hitra vlakna. Odgovorna so za gibanje naprej s hirtim krčenjem in sproščanjem. Če so potrebne za nošenje, se prehitro utrudijo. Najprej pride do krča mišice, potem pa zaspano popustijo.

Opozoriti moram še na eno funkcijo mišic. Pri prekomerni obremenitvi, kakor pri doskoku po oviri, preprečijo mišice upogibalke prekomerno razprtje sklepov, iztegovalke pa omogočajo sklepu, da se razpre toliko, da težo elastično amortizira.

Če je konjeva muskulatura preobremenjena, utrujena, vsebuje preveč kislih presnovkov mlečne kisline, se mišica ne krči in ne izteguje več, takrat pa prihaja do trganja tetiv, poškodbe sklepov, mrtve kosti, sinbajn pri kasačih in galoperjih…

Obremenjevanje mišic je povezano z mišično rastjo. Mišica raste z treningom le, če je ta primeren. Atrofira oz. se manjša, če je na napačen način, s silo in krčem prisiljena delovati.

Mišica, ki dela fiziološko točno, sproščeno in v taktu je dobro prekrvavljena in s tem dobro prehranjena; gradi nove mišična vlakna in postaja debelejša in širša.

Znanje o fizioloških značilnostih je nujno in je osnova za jahalno teorijo in treniranje in šolanje konj, oziroma za prepoznavanje problemov pri jahanju.

BREZ KOMENTARJEV