Kasaštvo

Kasaštvo

1097
0
SHARE

Dirke v sulkiju so vrsta dirk kjer ima konj posebno vrsto teka imenovano kas ali »pace«. Za sabo vleče lahek dvokolesnik imenovan sulki. Prvi uradni viri pravijo, da so se dirke v sulkijih razvile iz dirk bojnih vozov in segajo vse do leta 1500 pred našim štetjem, ko so asirski kralji načrtno vzrejal konje za dirke bojnih vozov. Vzreja tovrstnih konj je bila sprva omejena le na višji sloj prebivalstva, z razvojem Rimskega cesarstva, pa sta tako vzreja in šport postala dosegljiva tudi nižjemu sloju. V Angliji so prvotno to pasmo konj vzrejali zaradi njihove hitrosti za prevoz kočij, saj so z razvojem le teh, kaj kmalu ugotovili, da je potovanje v koraku predolgo in prepočasno v galopu pa zelo neudobno in nevarno predvsem pa preveč utrudljivo za konje.

Prvi, ki je načrtno začel vzrejo kasaških konj je bil grof Orlov. Za njihov trening je zgradil tudi prvo kasaško dirkališče, da je lahko za nadaljnjo vzrejo selekcioniral le najodpornejše in sposobne konje. Prvega ruskega kasača so tako poimenovali “Kasač Orlov”. Čez čas se je vzreja kasačev razvila tudi v Franciji in Severni Ameriki.

Američani tovrstne dirke ločijo na dve veji, ki se razlikujeta v hodih konja – »kas« in »pace«. V kasu konj noge dviguje diagonalno (prva leva – zadnja desna ali obratno) v pace-u pa istočasno prva leva– zadnja leva.

Na slovenskem sega kasaštvo vse tja do 15. stoletja na območje Ljutomera, kjer je bila konjereja razvita že od nekdaj. Dirkalni šport je imel v aristokraciji velik pomen, zato so oblasti podpirale načrtno vzrejo dirkalnih konj, ki se je začela v 18. stoletju. Prvi aristokrat pri nas, ki se je načrtno ukvarjal z rejo je bil Rudolf Warren – Lippit. Danes pasma kasač uporablja le v športne namene.  Vzrejna središča se nahajajo v Ljutomeru, Komendi, Šentjerneju in Ljubljani in Posavju.

Kasač dolguje svojo kvaliteto zelo strogi selekciji, ki je bila narejena na podlagi dosežkov njegovih prednikov in dosledni čisti vzreji. Prirojena nadarjenost za kas vsekakor še ne zagotavlja uspešnega dirkalnega kasača. Nujen je zgodnji in strokovni trening. Na hitrost konja lahko vplivajo tudi z utežmi kovinskimi ploščicami na podkvah, ki so posebej prilagojene vsakemu kopitu posebej. Najvišja hitrost dirkalnega kasača doseže približno 50 km/h. V Sloveniji velja pravilo, da konj v dirki ne sme preiti v galop za več kot 15 korakov. V tem času pa ne sme izboljšati svojega mesta in ne sme galopirati skozi cilj, sicer je diskvalificiran.

 

Viri:

  • Britannica: https://www.britannica.com/sports/harness-racing
  • North Field Park: https://blog.hrrocksinonorthfieldpark.com/everything-need-know-harness-racing/2016/07/
  • Harness racing fan zone:  http://harnessracingfanzone.com/