Ko konji grizejo!

Ko konji grizejo!

2607
0
SHARE

Članek objavljen v Reviji o konjih, februar 2001, ČZD Kmečki glas, d.o.o., 1001 Ljubljana, Železna c. 14, avtor: Jana Vejnovič

Ker je moral biti konj v divjini vedno na preži, ga je narava obdarila kar z nekaj obrambnimi lastnostmi: hitrost (lahko takoj pobegne), obramba na svojem področju (boj s sovražnikom). Kakor hitro pa udomačeni konji kažejo znake, ki bi sicer pregnali sovražnika, moramo včasih mi, ljudje, najti način, da taksnim nasilnežem izbijemo iz glave grobosti. Zakaj bi konj ranil svoje vrstnike ali celo nas?{+}

 

 

Ena najbolj nevarnih in neprijetnih lastnosti konjeve obrambe oziroma napada je grizenje. Odrasel konj ima 42 stalnih zob in sekalci, ki jih miroljuben konj uporablja predvsem za grizenje trave, sena, ovsa ali drugih priboljškov, so pri napadalnem konju izjemno nevarno orožje. Lahko zdrobijo prst, odtrgajo ali raztrgajo meso. Grizenje je torej potrebno že v kali  zatreti oziroma konja s takšno razvado stalno nadzorovati.

Zakaj konji grizejo?

Obstajajo trije glavni motivi. Prvi je protestiranje. Konj ni npr. zadovoljen s sedlanjem in vas bo poskušal uščipniti ali celo ugrizniti, ko zategujete sedelni pas. Sedlanje naj zato ne bo preveč ihtavo, zategovanje sedelnega pasu pa postopno. Prepričajte se, da sedlo konja ne tišči. Z roko pretipajte  področje ob  vihru  in  po hrbtu, če boste otipali oteklino ali odrgnjeno mesto, naj konj nekaj dni počiva. Če niste odkrili ničesar, kar bi lahko konju povzročalo bolečino, konj pa še vedno poskuša gristi, je mogoče vzrok njegova nestrpnost ali pa se enostavno upira delu pod sedlom. Naj bo vzrok eno ali drugo, konja privežite tako, da glave ne bo mogel obrniti proti vam, ali pa prosite nekoga za pomoč, da ga bo držal pri glavi, ko boste vi zategovali sedelni pas. Kakor hitro bo »pokazal« zobe, mu dajte vedeti z glasom in ploskim udarcem z dlanjo po vratu, da takšno obnašanje ni dovoljeno. Prijatelj, ki ga drži, pa lahko istočasno hitro potegne povodec. Če bo vaša reakcija vedno enaka, bo konj kmalu kazen povezal s svojo navado in jo verjetno opustil.

Drugi razlog za grizenje je agresivnost. V vsaki čredi se hierarhični red hitro določi in vodilni v čredi se mora dokazati. Zanimivo je, da se hierarhija stalno   spreminja, predvsem takrat, ko prihajajo v čredo novi konji. Nenehno je torej prisoten boj za vodilno mesto, ki je lahko neusmiljen, če je v čredi več agresivnih konj. Preden konj ugrizne, napad napove z nazaj položenimi ušesi ali z mahanjem z repom. Svojo prevlado hoče dokazovati tudi, ko je čas hranjenja in od krme odžene vsakega konja, če je v vaši čredi primerek takšnega konja, je priporočljivo obroke krme razdeliti dovolj daleč vsaksebi, da lahko vsak konj v miru je. Če so npr. v čredi štirje konji, jim dajte na razpolago pet mest, kajti, zgodi se, da vodilni konj preganja tovariše tudi od njihove krme, zato naj imajo en obrok kot rezervo.

Grizenje med vrstniki je lahko tudi prijateljsko.
Grizenje med vrstniki je lahko tudi prijateljsko.

Takšno čredno obnašanje je dostikrat izraženo tudi pri vhlevljenih konjih. Konj, ki si domišlja, da je kralj (ali kraljica) hleva, bo vedno šavsnil proti konju, ki si ga upa le pogledati. Ko ste vi v hlevu in opazite takšno obnašanje, »napadalca« poskušajte disciplinirati, kajti vedeti mora, da ste vi hlevu vi glavni, čeprav nimate štirih nog.

Jahanje v skupini postane neprijetno, če vaš konj hoče ugrizniti sosednega konja. Vprašati se morate ali konj stoodstotno sprejema vaša dejstva, torej ali ste dovolj vešči jahanja. Ne dopuščajte mu toliko svobode, da bi imel čas gledati po drugih konjih in jih celo napadati. Sprejemljivo je obnašanje kot npr. opozorilni položaj ušes, ko se eden od konj preveč približa, nikakor pa ne smete dovoliti grizenja. Takoj potegnite za vajet in ga opozorite z glasom. Če bo konj kljub vašim doslednim reakcijam še vedno napadalen, uporabite nosni jermen, da ne bo mogel ugrizniti.

Nerodno je, če hoče vaš konj ugrizniti sosednjega konja med jahanjem. V takšnem primeru morate obnašanje takoj kaznovati - z glasom in potegom vajeti.
Nerodno je, če hoče vaš konj ugrizniti sosednjega konja med jahanjem. V takšnem primeru morate obnašanje takoj kaznovati – z glasom in potegom vajeti.

Tretji razlog za grizenje pa je obramba. Razumljivo je, da želi npr. kobila svoje žrebe braniti pred vsiljivci in pri tem ji pridejo prav tudi zobje. Takšen način obrambe je vsakdanji pojav v čredi na pašnikih. Vhlevljen konj, ki mu v normalnih pogojih ne grozi nobena nevarnost, pa kljub temu hoče ugrizniti npr. v času krmljenja, je primer, ki ga je potrebno na poseben način obravnavati. Čeprav drži, da mora konj svojega gospodarja spoštovati oziroma se ga ne sme bati v takšni meri, da bi moral uporabiti svoj obrambni mehanizem – ugriz. Konj nagonsko brani svojo krmo in če je ta nagon premočan, je bolje, da ga v času hranjenja ne motite. Če morate v kakšnem nujnem primeru vseeno stopiti do takšnega konja, storite to neprisiljeno, ne dajajte vtisa, da mu grozite in mu takoj nadenite oglavnico.

Strokovna pomoč

Naj gre za ta ali oni razlog, grizenje je razvada, ki jo je težko omiliti ali celo odpraviti. Mnogo lažje je grizenje že v osnovi zatreti, kot pa konja kasneje od tega odvajati. Mlade konje ne hranite iz roke, ne učite jih, da bi vam korenje ali druge priboljške vlekli iz žepov. Žrebeta in mladi konji so radovedna bitja in lastnik mora biti dosleden, celo grob, da konju dopove, kaj je prav in kaj ne. Znano je, da so žrebčki pravi »pobalini«, kar je lahko v prvih mesecih simpatično obnašanje, se pa hitro sprevrže v nadležno ali celo nevarno obnašanje. Če žrebček ni namenjen za plemenskega žrebca, boste s kastracijo pri petih ali šestih mesecih rešeni marsikatere žrebčevske lastnosti.

Preventivo ste zamudili, kako torej grizenje odpraviti? Strogi ukaz z glasom morate podkrepiti še s fizično metodo, to je ploski udarec po vratu ali protiudarec s komolcem, hitri poteg povodca, da konj začuti bolečino na nosu. Nesmiselno je bičanje ali udarjanje z vrvjo po glavi – mnogo konj je zaradi tega že oslepelo. Bog obvaruj, da bi v roki držali oster žebelj, s katerimi bi konja ob poskusu ugriza sunili v mehke nozdrvi. Uporabite prvo omenjene metode, bodite vztrajni in če po daljšem času ne bo uspeha, poskušajte dobiti profesionalnega trenerja, ki je že uspešno »pozdravil« takšne konje. Žal so poznani tudi konji, ki ugotovijo, da si lahko pri nekaterih ljudeh privoščijo določene slabe navade. Ni malo primerov, ko se je konj pri trenerju popolnoma pomiril, po vrnitvi k svojemu gospodarju pa je ponovno pokazal zobe. Zakaj tako, ostaja skrivnost. Bo že držalo, da so konji skrivnostna bitja, o katerih ne bomo nikoli vedeli vsega.

Jana Vejnovič

BREZ KOMENTARJEV