Kolika – morilec konj številka ena!

Kolika – morilec konj številka ena!

4000
0
SHARE

(RoK, oktober 2000, številka 10, str. 42, 43 in 44)
Avtor: mag. Milan Božič, dr. vet. med.

Kolika. Strašna beseda, polna bolečine in grpze, pogosto izraz brezupa. Nerazložljiva bolečina, ki muči našega štirinožnega prijatelja, nasa groza, ko nebogljeni gledamo, kako se stokajoče valja in meče po tleh in obtožujoce ozira nazaj v trebuh, kjer se je naselil vrag neznosne bolečine, ki ga razjeda, da ga bo dokončno uničila. In ne nazadnje pogled na račun, po vrnitvi s klinike po operativnem posegu. Če se sploh vrne.

 


V prvi fazi kolike se konj stalno ozira proti trebuhu in če lastnik to opazi, mora takoj poklicati
živinozdravnika.


Res da cena take operacije sega lahko tudi krepko čez 300.000,00 SIT, pa še ni nobene garancije, da bo poseg uspešen. Po nekaterih avtorjih preživi tako operacijo samo 6 od 10 konj, drugi postavljajo zgornjo mejo na 80%. Zakaj taka mračna predvidevanja? Odgovor je jasen: konji s koliko pogosto prepozno pridejo na operacijsko mizo.
Izgleda, da lahko kolika nastopi kadarkoli in pri katerem koli konju in kljub zelo pogostim pojavom kolike, strokovnjaki pravega vzroka teh obolenj še vedno ne poznajo. Tisoče dolarjev je bilo vrženih v študije kolik, a še vedno grozijo tudi najbolj zdravim konjem. Danes je na olimpijskem prizorišču zbolel trinajstletni Foltair, sin legendarnega žrebca Voltaira, eden izmed konj ameriške dresurne ekipe. Njegovo stanje je zelo slabo in njegov nastop na olimpijadi je vprašljiv.{+}

Pa vendar! Če se odločimo za prevoz konja na kliniko, mu ponudimo še nekaj upanja, da bo preživel in se mu s tem morda oddolžimo za premnoge prijetne urice, ki smo jih preživeli z njim. Študija veterinarske klinike za konje v Seesteru, v nemški deželi Schleswig-Holstein je ugotovila, da je pri njih preživelo 72,9% konj, ki so jih operirali zaradi kolike. Pri 127 pacientih ni funkcioniralo debelo črevo, pri 104 pa tanko. Po odprtju trebuha so pri kolikah debelega črevesja ugotovili največkrat zasuk črevesa, pri kolikah tankega črevesja pa največkrat kile v trebuhu, zamotanost črevesa in ohromelost črevesja.
Pri nekaterih oblikah kolik, kot so opstipacija, oziroma prenatrpanost in meteorizma oziroma napihnjenosti je možnost preživetja celo do 95%, pravi dr. Niels H. Huskamp, veterinar, specialist za konje iz Hochmoora. Samo 40 do 50% konj pa preživi operacijo zaradi zasuka debelega črevesa. Vzrok velike nevarnosti zasuka črevesa je namreč v anatomski legi prebavnih organov v trebušni votlini konja. Zaradi te »napake« narave se namreč 15 do 17 metrov tankega črevesa in 4 do 5 metrov debelega črevesa svobodno prepleta, giblje in premika na vse strani med prebavljanjem v trebušni votlini konja. Črevo ni nikjer čvrsto pripeto na steno trebuha in nobena vez ga ne stabilizira na mestu, razen debelega črevesja, ki je pripeto samo na enem mestu. O tako imenovani »napaki« narave imam svoje pripombe. Konj se je namreč razvil kot rastlinojed, ki se je pasel po neskončnih planjavah in se premikal s čredo tja, kjer je bila boljša paša. Prebavni sistem konja se je tako prilagodil na pogoste, a manjše obroke. Konj je pasel rastline, onesnažene tudi z zemljo in gasil žejo z vodo iz naravnih virov. Hranil se je s travo, tako kot je ta rasla in črevesna mikroflora se je počasi prilagajala hranilni vrednosti rastline, ki je rasla v različnih pogojih klime in Ietnih časov. Ko je krme zmanjkalo na enem mestu, se je čreda konj pomaknila naprej do mest, kjer je bilo dovolj paše, vendar ni bila na enem mestu dovolj časa, da bi se lahko ponovno okužila s paraziti iz okrog ležečih iztrebkov. V tako rekoč idealnih pogojih, ko se je konj gibal v iskanju hrane, je s tem vzdrževal dobro mišično kondicijo in svoj krvni obtok.
Danes živijo konji popolnoma drugače.Urbani razvoj in pomanjkanje časa sta nas prisilila, da je konj več ali manj zaprt. Obroki krme, ki mu jih je določil človek, drastično vplivajo na prebavo hranil v njegovih prebavilih. Tako se človek sooča sedaj z oskrbo živali, katere organizem ni naravno pripravljen na vsiljeno prehrano, različne programe prehranjevanja, obenem s treningom, ki ga je določil – kdo drugi kot spet človek.

Manjsi zasuk črevesa se lahko reši tudi sam, pri zasuku 180 do 270 stopinj pa žival lahko reši le operacija. Slabi so izgledi pri zasuku tankega črevesa. Ameriški profesor kirurgije Nathaniel A. White na Marion du Pont Scott Equine Medical Cente v Virginiji ugotavlja, da pri tem preživi samo 30% konj. Če pridejo pravočasno na kliniko, pa se odstotek možnosti, da preživijo, dvigne celo na 60 do 70%.
Torej je čas eden od bistvenih faktorjev za preživetje živali, ne samo vrste kolike. Gre predvscm za čas, ko je bilo opaženo ščipanje konja po trebuhu, do časa, ko je bil konj operiran.
O vzrokih kolik morda kdaj kasneje, prav pa je, da na kratko predstavim vrste kolik. Še prej pa o pomenu besede kolika. Kolika ni bolezen sama po sebi, je termin, s katerim opisujemo bolečine v trebuhu na splošno. Največkrat gre za obolenje prebavnih organov, lahko pa nastane tudi zaradi drugih vzrokov, na primer zaradi obolenja sečnih organov.
Bolečina nastane zaradi natezanja ali vleke organov in pritiska na mezenterij, to je opno, na katero so »obešeni« trebušni organi. Tudi krč črevesa, ki nastane zaradi motnje v oskrbi s krvjo ali draženjem, povzroča bolečino.


Operacija kolike: slepega črevesa (foto: arhiv Veterinarske fakultete Ljubljana)

Obstaja več načinov klasifikacije kolik, v glavnem pa ločimo:

  • kolike, ki nastanejo zaradi prehitrega gibanja (peristaltike) črevesa
  • kolike, ki nastanejo, ker se del črevesa vrine v drug del črevesa
  • opstipacije ali prenatrpanja, ko se nabere v delu prebavil velika količina hrane, ki ne gre naprej
  • plinske kolike, ko gre za naglo razvijajoč se plin v delih prebavil
  • kolike zaradi tumorjev, ki motijo normalen prehod hrane
  • kolike zaradi parazitov, ki lahko pri veliki razmnožitvi zamašijo prehod v prebavilih ali poškodujejo ožilje, ki oskrbuje črevesno steno
  • peščene kolike, ko konji pojedo večje količine peska
  • driska in druga obolenja prebavil

Vse skupaj pa lahko razvrstimo še v tri večje grupe:

  • kolike zaradi napačnega delovanja trebušnih organov (krči, paralize, plini)
  • kolike zaradi zapletov organov (spremenjen položaj, zasuk, vkleščenje)
  • vnetja črevesja ali razjede (zaradi stresa, bolezni, parazitov)

Vsaka od takih kolik lahko spremeni položaj črevesja v trebuhu ali pa privede celo do zasuka posameznega dela črevesa. Največ kolik s smrtnim izidom je bilo odkritih prepozno ali pa se je s prevozom na kliniko preveč zavlačevalo. V ZDA, kjer se poizkusi na živalih nekoliko lažje odobrijo kot na primer v Nemčiji, so umetno zapletli črevo pri konjih in ponijih in ugotovili, da je že v prve pol ure po ugotovitvi kolike zaradi zapleta prišlo do poškodbe črevesa. Po preteku 4 do 5 ur po zapletu, lahko določeni del črevesa že odmre – tako žival pa lahko reši le nagli kirurški poseg. Pri tem lahko odstranijo 2 do 3 metre debelega črevesa ali celo do 7 ali 9 metrov tankega črevesa. Včasih pa morajo konja že med operacijo za vedno uspavati.


Sluznica slepega črevesa je temno modre barve zaradi prekinjenega dotoka krvi.

Lastnikom oziroma oskrbnikom konja se še posebej priporoča natančno opazovanje obolelega konja. Če se stanje v 3 do 4 urah, po nekaterih avtorjih, ne izboljša, je potreben prevoz na kliniko. Stanje se lahko v pol ure tako poslabša, da je potrebna kirurška intervencija.
Včasih se bolezen razvija zelo počasi, na primer pri opstipacijah, kjer se bolezen razvija ure ali dneve in konj še ni videti resno bolan. Posebno pozorni moramo biti pri kolikah, ki jih opazimo zjutraj, saj ne vemo koliko časa je bolezen že trajala.
Skrb, da konj ne bi preživel vožnje na kliniko, naj ne bo ovira. Transport obremenjuje bolnega pacienta manj kot mislimo. Slabo pa je, če se da konju pred transportom pomirjevalna sredstva, saj ta lahko prikrijejo pomembne znake obolenja, tako da je kasnejše postavljanje diagnoze lahko zelo oteženo.
Ko je konj na kliniki, ga bodo zdravili konzervativno ali pa se odločili za operacijo. Nekatere kolike se rešijo same po sebi že med transportom. Ni pravila, kdaj je treba operirati. O vsakem posegu se individualno odloča, odvisno od primera. Celo pred samo operacijo navadno ni mogoče dajati izjav, kaj natančno bo narejeno in kakšne so možnosti za preživetje.
Narkoza med operacijo je tako kot transport obvladljivo tveganje, posebno, če ga primerjamo z nevarnostjo, da konj ne bo operiran. Konji stari čez 20 let ravno tako dobro prenašajo narkozo kot mlade živali. Tudi problemi dihalnih poti niso pri nekaterih operacijah faktor tveganja. Prav konji s kataralnim vnetjem dihalnih poti zaradi alergičnega bronhitisa, ki jih operirajo zaradi kolike, verjetno še nikoli niso dobili toliko kisika, kot ga dobijo ravno med narkozo.
Koliko časa bo trajala narkoza, se pred operacijo ne da napovedati. Čim dalje traja kolika, tem daljši in težji je običajno poseg – najmanj uro in pol, običajno pa okrog dve, dve in pol ure. Dalj kot tri ure naj konj ne bi ležal na operacijski mizi, ker zaradi lastne teže dobi obležanine mišic in živcev. Tak konj navadno po operaciji ne more vstati in leži več dni, kar zmanjšuje možnost popolnega okrevanja.


Da operaterji lahko pridejo do zasukanega črevesa, mora konj ležati na hrbtu.

Največ komplikacij pa navadno ni med operacijo, ampak po njej. Navkljub dodatnemu zdravljenju z antibiotiki in stabiliziranju krvnega obtoka z infuzijo, je včasih potrebna še ena operacija, v najtežjih primerih pa uspavanje za vedno. K najpogostejšim predvidenim vzrokom komplikacij šteje vsekakor ohromelost (paraliza) črevesa, katerega vzrok pa še vedno ni poznan. Kot motor, ki nenadoma začne kašljati in postopoma ugasne, tako se ustavi ritmično gibanje ali peristaltika črevesa, s katerim se normalno transportira hrana, tekočina in plini. Veterinarji so tukaj pred istim problemom kot zdravniki-kirurgi. Do danes ni poznana zanesljiva metoda po kateri se tako paralizirano črevo spet spravi v funkcijo.
Ohromelost črevesa nastopi 2 do 24 ur po operaciji, včasih še kasneje, še posebno po operaciji tankega črevesa. Manjša je nevarnost, če je črevo med operacijo dobro izpraznjeno, konj pa dobi s kapljično infuzijo vse potrebne hranilne sestavine. Po že navedeni študiji iz Seestera so od 185 konj ponovno operirali 24 konj, tako da je preživelo od vseh konj skupaj 63% konj. Druga nevarnost je šok ali odpoved krvnega obtoka, ki ga med drugim povzročajo bakterijski strupi v obolelem delu črevesa. Pri šoku naraste puls tudi nad 80 udarcev na minuto, meso na dlesnih ob zobeh postane rdeče plavkasto ali opekasto žareče. Vnetje kopit, laminitis je pogosti problem, ki največkrat nastopi med drugim in šestim dnevom po operaciji. Povzročali naj bi ga bakterijski toksini, ki prihajajo ali iz vsebine črevesja ali od odmrlih delov črevesja. Disertacija s klinike v Hochmooru pa je pokazala, da po operaciji ne nastane toliko toksinov, kot so predvidevali, tako da je pojav nastanka laminitisa še vedno nepojasnjen. Ko se rane zacelijo, lahko nastanejo zarastline ali zlepljenja tkiv. Šest tednov po operaciji lahko predvsem pri mlajših konjih do enega leta nastanejo odebelitve tkiv. Pri posameznih živalih lahko pride do motenj pri zdravljenju rane, lahko pride do vnetja trebušne mrene, lahko vnetja vratnih ven, tudi kronične driske ali pa splošno oslabelosti. Nekateri veterinarji menijo, da je 80 % konj ozdravljenih, če v času od pet do sedem dni po operaciji ne pride do komplikacij. Drugi so mnenja, da je ta čas vsaj 12 dni, ko se poberejo šivi in gre lahko žival domov. Kdaj je operiran konj dokončno ozdravljen, je torej samo stvar definicije. Včasih pride še po več letih do težav povezanih z operacijo, vendar to ni pravilo. Da je že enkrat operiran konj vse življenje bolj podvržen kolikam, pa je navadna pravljica. Pri normalnem prehranjevanju in zadostnem gibanju doživi manj kot 10% operiranih konj ponovno koliko.
Če gre vse gladko, lahko konja po 4 do 6 tednih mirovanja v boksu zopet zajahamo, najprej samo v koraku in sicer po 15 minut.
Zanimivo je, da pravzaprav lažje preživijo vse tegobe v zvezi z operacijo atletski in čvrsti konji kot debeli dolgočasneži ali konji, ki imajo polno glist. Zato je seveda potrebno konjem vsaka 2 meseca ali po posebnem programu dajati sredstva proti parazitom.
Konjska psiha igra veliko vlogo, čeprav je pri zdravljenju to težko predvideti. Iz izkušenj vemo, da so nekateri konji borbeni že po naravi, da tudi hitreje prenesejo operacijo in si hitreje opomorejo. Pasma in starost v glavnem ne vplivata na operacijo in zdravljenje.
Odločitvi ali konja operirati ali ne, botruje niz faktorjev. Lastnik se ob misli na ogromne stroške tezko odloči, posebno če dobi na vprasanje, kolikšne so možnosti, nejasen odgovor. Odpeljati konja s koliko na veterinarsko kliniko za konje, po mojem mnenju ne bi smelo biti vprašanje. Seveda pravočasno. Čas je namreč pri tem odločilen.
Ob tem bodo morale razmišljati tudi zavarovalnice v zvezi s »standardnim« oziroma »nad standardnim« zavarovanjem živali, saj postaja tudi pri nas operacija konj zaradi kolik vse bolj vsakdanja, rutinska praksa mlade, entuziazma in požrtvovanja polne, visoko strokovne ekipe Klinike za konje v Ljubljani.

Podobni članki na to temo v konjopisu:
Kolika – Avtor: Ranč Kaja in Grom

BREZ KOMENTARJEV