Konjeniški šport sodi med najlepše in najplemenitejše. Najlepše zato, ker imamo pri tem športu stik z živim bitjem – s konjem, ki je del narave, in ker se s tem športom ukvarjamo pretežno zunaj v naravi. Najplemenitejše pa zato, ker konj nedvomno sodi med najplemenitejše domače živali, pri tem pa nastaja pristen stik med dvema živima bitjema, človekom in konjem. Šele uskladitev volje in želje obeh vodi do uspehov v športni areni. Ker v konjskem športu šele dolgotrajno delo lahko pripelje do popolne usklajenosti obeh, ki si zavestno in s skupno voljo prizadevata k istemu cilju – k zmagi, sodi konjeniški šport gotovo med najtežje športne discipline. {+++}
Za šport s konji se je v zadnjem času uveljavljal tudi izraz konjeniški šport, govorimo tudi o konjeništvu. Ker pa je objekt konj, sodimo, da je pravilno uporabljati izraz konjski šport in ne konjeniški, čeprav se je nekdaj tudi konjenica ukvarjala s tem športom, ni pa bila pri tem edina.
Konjeniški šport delimo na dve veliki skupini in sicer na dirkalni šport, kjer se določa samo hitrost, in na turnirski, kjer odločajo predvsem šolanje in izvežbanost konja ter harmonija med jahačem in konjem.
čeprav konjeniški šport po vsem svetu navdušuje množice in postaja tako razširjen in priljubljen, da ga v mnogih državah štejejo že med nacionalne športe, kakšen je pri nas na primer nogomet, je vendarle njegov osnovni namen in pomen v selekciji. Najboljše živali obeh spolov, ki so v športnih arenah v borbi z vrstniki v enakih pogojih dosegle zmage, naj bi se vračale v rejo kot reproduktorji bodočih generacij skrbele za rejski napredek. če ga ocenjujemo s tega vidika, potem pa nam postajata jasna tako tesna povezanost reje in športa kot tudi dejstvo, da brez razvitega in dobro organiziranega konjeniškega športa ni napredka v reji.
Viri:
Konjereja – Jože Jurkovič