Vsebina članka vsebuje in predstavlja del ponudbe in je produkt iz prodajnega programa www.lek-veterina.si.
Minerali so esencialne hranilne snovi, torej tiste, ki so nujno potrebne za življenje in jih konj mora dobiti s prehrano. Nepravilnosti v njihovi oskrbi vodijo do motenj v rasti živali, plodnostnih motenj, slabše splošne odpornosti organizma, slabše delovne in športne sposobnosti ter blažjih ali hujših bolezenskih stanj, ki jih imenujemo deficitarne bolezni.
Glede na vsebnost mineralov v telesu živali mineralne snovi delimo na:
- makrorudnine, teh je v telesu živali več kot 50 mg/kg. Poznamo 7 esencialnih makrorudnin: kalcij, fosfor, kalij, natrij, klor, žveplo in magnezij ter
- mikrorudnine ali rudnine v sledovih, ki pa so tiste, ki jih je v telesu živali manj kot 50 mg/kg. Mednje štejemo: železo, cink, baker, molibden, selen, jod, mangan in kobalt.
Ne poznamo še vseh esencialnih mineralov, saj jih je veliko potrebno v tako majhnih količinah ali pa so tako pogosti v krmi, da do pomanjkanja v praktičnih pogojih ne pride. To velja posebej za tiste rudnine, ki so jih odkrili v zadnjih letih, to so t.i. ultramikrorudnine.
Prehrana konj temelji na senu in žitih in sama osnovna krma sicer vsebuje minerale, vendar so količine in razmerja med njimi zelo variabilne in pogosto je preskrba konja s posameznimi minerali preskromna. Namreč: količina mineralov v krmi zavisi od številnih dejavnikov, kot so vrsta rastline, s katero hranimo konja, od starosti rastline oziroma časa njene odkošnje oziroma spravila, od lastnosti tal, na katerih uspeva, od vremenskih razmer in same tehnologije proizvodnje krme. Velja, da dobra mrva vsebuje primerne količine kalcija in fosforja, dovolj magnezija, dovolj kalija, vedno pa zelo malo natrija. V senu s travnikov in njiv, ki so bile nekaj let intenzivno gnojene z mineralnimi gnojili, gnojevko ali gnojnico, pa najdemo preveč fosforja in preveliko vsebnost kalija, kalcija ter natrija pa je zelo malo. Vpliv tehnologije priprave krme (sena) pa nam lepo opisuje primer na fosforju- največ fosforja se nahaja v listih zelene rastline in pri grobem, pogostem obračanju sena v času sušenja drobni, posušeni listki odpadajo in tako fosfor ostaja na travniku. Tudi če se v času sušenja seno zmoči, prihaja do izpiranja mineralov.
V žitih je na splošno malo kalcija in več fosforja, več je tudi kalija in magnezija. Vendar se v žitih srečujemo s problemom dostopnosti omenjenih mineralov- dobro je poznan fitinsko vezan fosfor, pa tudi kalcij in magnezij. Minerali so v tem fitatnem kompleksu s posebnimi vezmi vezani na fitinsko kislino, in teh molekulskih vezi sama žival z lastnimi encimi ne more razgraditi; razgradijo in jih s tem spremenijo v izkoristljivo obliko pa jih lahko encimi mikroorganizmov. Tako je dostopnost fitatov odvisna od mikroorganizmov, ki se nahajajo v črevesju, kar pomeni, da je za krave izkoristljivost precej dobra, za živali z enodelnim želodcem, kot so konji, pa slaba.
Potem na samo preskrbljenost konja z minerali vpliva tudi resorbcija v prebavilih- resorbcije si nikakor ne smemo predstavljati kot nekega enostavnega dejanja, kajti nanjo vplivajo številni dejavniki, od katerih je na koncu koncev odvisna izkoristljivost nekega minerala iz krme in s tem oskrbljenost živali. Dejavniki, ki vplivajo na resorbcijo, so npr. hormoni v krvi, oskrba živali z vitamini, pH v lumnu črevesja in pa interakcije med samimi minerali, ki so hkrati prisotni v črevesju. Npr, za kalcij in fosfor je zelo pomembno, v kakšnem razmerju se nahajata v prebavilih. Priporočeno razmerje med njima je 1,5-2:1, takrat je njuna resorbcija optimalna, čim je pa več fosforja, pa se kalcij slabo resorbira in izkorišča.
Vsi esencialni minerali so za življenje nujno potrebni, kajti pogosto so deli koencimov ali encimov, kateri vplivajo na številne metabolne funkcije ter imajo s tem izredno pomembne funkcije v presnovi, so gradniki tkiv in organov in brez njih ni možna rast živali; sodelujejo tudi pri vzdrževanju kislinsko baznega ravnotežja in osmotskega tlaka v celicah itd. Navadno imajo več različnih vlog, nekateri pa tudi le eno.
S prispevkom bi vas rada opozorila na to, kako pomembna je ustrezna oskrba konja z minerali in na kakšne zdravstvene težave lahko naletite, če svojemu konju ne boste z obrokom ponudili to, kar fiziološko rabi.
Posledice pomanjkljive oskrbe Posledice pomanjkljive oskrbe z
z makrorudninami mikrorudninami
rudnina | znaki pomanjkanja |
kalcij | rahitis pri mladih konjih
(ukrivljene dolge kosti, povečani sklepi, lomljive kosti) osteomalacija pri odraslih (predvsem šepanje) |
fosfor | rahitis, osteomalacija |
kalij | slabša rast
zmanjšan apetit |
natrij
klor |
lizavost
hitro utrujanje mišični krči |
žveplo | zmanjšan apetit
hujšanje splošna oslabelost slaba rast dlake solzenje |
magnezij | neješčnost
slaba rast nemir, živčnost mišični krči nekoordinirano gibanje |
rudnina | znaki pomanjkanja |
železo | slabokrvnost, neješčnost
slaba rast slaba splošna odpornost groba, suha dlaka, ki izpada hitro utrujanje |
cink | neješčnost, slaba rast
zmanjšana splošna odpornost nepravilno poroženela in razpokana koža izpadanje dlake počasno celjenje ran |
baker | groba, suha dlaka, ki izpada
nepravilna obarvanost dlake nekoordinirano gibanje slaba rast slabokrvnost zmanjšana splošna odpornost nepravilnosti na kosteh (otečeni sklepi) |
mangan | motnje v reprodukciji:
tihi estrus, slaba plodnost, abortusi, nizek libido samcev, rojevanje žrebičkov z deformiranimi okončinami (kratke okončine, povečani sklepi, kontrakture mišic ) |
jod | zmanjšan metabolizem, slaba rast, motnje v reprodukciji, neješčnost, hitro utrujanje |
kobalt | slabokrvnost
neješčnost, počasna rast |
selen | neješčnost
zmanjšana splošna odpornost mišična slabost, odpoved srca reprodukcijske motnje: piometra, odmiranje zarodkov, abortusi, podaljšana brejost, slaba vitalnost novorojencev, pomanjkanje mleka |
Za izravnavo dnevnih obrokov z minerali in drugimi potrebnimi snovmi iz
svojega programa priporočamo dnevno dodajanje dopolnilne krmne
mešanice VitaHorse.
Pripravila: Mateja Ratiznojnik, dr.vet.med; Lek Veterina, d.o.o.