Dragi prijatelji in konjarji,
dobrodošli v še enem prispevku z nasveti za boljše delo s konjem.
V preteklih nekaj prispevkih sem se večinoma ukvarjal z negativnimi odzivi na moj prispevek oz. nasvet o treniranju konja za reining. Če ste jih zamudili, naj samo na hitro omenim, da sem zanetil veliko nasprotujočih si mnenj, ko sem dobesedno odvračal od „vtisnega treninga“ pri novorojenih žrebetih. Razlog je v tem, da dosti ljudi spremeni svoja žrebeta v konje, ki postanejo bojeviti, nespoštljivi do ljudi in težavni za delo … s tem dejansko škodijo konju in možnosti, da bi bili dobri tekmovalni konji, so dokaj male.
Prejel pa sem tudi na kupe e-mailov, v katerih me sprašujete, kaj lahko priporočim kot drugo možnost, kako bi pospremili malo žrebe v svet z dobro popotnico.
Javili so se mi tudi bralci, ki so v tem trenutku ponosni lastniki letnikov, za katere bi želeli, da najdejo svoje mesto v tekmovalni areni. Želijo vedeti, kako lahko pripravijo svojega konjička na to, kar ga v prihodnjih letih čaka. Tu je torej nekaj predlogov, ki so se pri meni in mojem delu dobro obnesli… Najprej, pustite žrebetu, naj bo konj! Ja, saj vem, strašno globok predlog, boste rekli. A v resničnem svetu preveč ljudi dela s svojimi žrebeti kot s človekom ali psom.{+++} To je recept za težave. Da bi bil konj, kateri koli konj, psihično uravnotežen, mora vedeti, da je konj. In z njim se mora ravnati kot s konjem, pri tem pa uporabljati „konjsko“ psihologijo, NE „človeško“. Ko gre kobila skozi proces žrebitve, se ne vtikajte med njo in njeno žrebe, vse dokler se močno ne navežeta eden na drugega. V tem trenutku „vtisni fanatiki“ ponorijo. Žrebe želijo dobiti v roke „takoj“, preden sploh dobi priložnost, da se naveže na svojo mamo. Naj vas opozorim, tašno vtikanje v intimo dveh bitij lahko in dostikrat res vodi v težave. Sam predlagam, da se počaka kakšen dan, preden se začnete ukvarjati z žrebetom. Po enem dnevu je čisto v redu, da se mu predstavite in počnete, kar že želite početi z njim.
Vedno imejte v mislih, da je to presladko žrebe konj in naj bi se z njim ravnalo kot s konjem. Dete se mora naučiti, da ste vi njegov „vodja“, ne pa „tovariš v igri“. Dobro ga je naučiti, da ste ob njem zato, da skrbite zanj in ga ščitite, hkrati pa tudi, da od njega pričakujete določeno obnašanje. Vsi konji bi morali vedeti da, ko z njimi dela človek, obstajajo pravila, meje in omejitve. Konji PRIČAKUJEJO in POTREBUJEJO takšno vodenje. Mame postavljajo pravila svojim žrebetom v medsebojnih odnosih. Žrebe potem pričakuje od človeka, da bo tudi v njunem odnosu postavil pravila. Če vam pri tem ne uspe, boste vzgojili mladoletnega delikventa, ki bo nespoštljiv in bo dobesedno „hodil“ po vas.
Vzoren lastnik ima svojega letnika naučenega, da se da voditi in stoji pri miru, ko je privezan in/ali se čisti. Letnik bi že lahko poznal osnovne ukaze pri lonžiranju in si pustil urejati kopita. Ko se začne spoznavanje s sedlom, mu bo dosti lažje sodelovati, če bo zaupal ljudem, kot pa če se jih bo bal. Če pošljete mladega konja, ki se boji ljudi, k profesionalnemu trenerju na ujahovanje, bo pod velikim stresom, trener pa bo porabil dosti več časa za nekaj, kar bi konjiček lahko obvladal že od rane mladosti.
Do naslednjič pa veliko veselja pri delu z vašimi konji!
Larry Trocha Training Stable
http://HorseTrainingVideos.com/
Prevedeno in prirejeno z dovoljenjem g. Troche!
VQH
Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.
