Pat Parelli – Konjeva govorica telesa

Pat Parelli – Konjeva govorica telesa

4330
0
SHARE

Konji so izredno bistri. Da bi se česa naučili, ne potrebujejo neskončnih ponavljanj, potrebujejo samo jasno komunikacijo z vami; komunikacijo, ki sloni na »jeziku«, ki ga razumejo.

Večina ljudi svoje konje samo jaha. Vodijo jih na povodcu, privežejo, skrtačijo, osedlajo, lonžirajo in potem… jahajo.
Poskusite razmišljati izven ustaljenih okvirjev, presežite to, kar ljudje normalno počno s svojimi konji in začnite delati stvari, ki vam bodo pomagale pridobiti si resnično ZNANJE o konjih.

Znanje je več kot le jahanje. Je resnično vedenje in razumevanje konj. Je vedenje, kako komunicirati z njimi in razviti odnos na tleh in na njihovih hrbtih. To pomeni, da konj z navdušenjem in veseljem čaka, da vas vidi in da je z vami, ravno tako, kot vi z njim. (Ne obupajte, če do tega ne pride takoj; da vas bo konj resnično spoštoval in užival v vaši družbi, je potrebno kar nekaj časa in znanja.){+++}

Govorica telesa je univerzalna

Konji ne razumejo slovensko, angleško, nemško, japonsko,… razumejo »konjsko«. Konji pretežno komunicirajo z govorico telesa (za razliko od npr. psov).
Govorica telesa lahko premaga vsako jezikovno prepreko. Zapreti moramo svoja usta in uporabiti svoje telo in izraze (grimase) za komunikacijo s konji. {+++}

RAZUMEVANJE KONJEVE GOVORICE TELESA

Razumevanje konjeve govorice telesa vam bo pomagalo razumeti njegov um.

Konji so izredno dojemljivi, so pravi strokovnjaki za razumevanje – branje vaše govorice telesa, dobesedno vas berejo kot odprto knjigo. Naučijo se vzorcev in se potem igrajo z vašimi slabostmi. Večina ljudi konje dokaj slabo bere – razume, pa vendar je toliko tega, kar nam lahko odpre vrata do skrivnosti konj.Če se naučite brati konja, vas ne bo nikoli več nić presenetilo. Lahko boste predvideli konjevo reakcijo, kdaj in zakaj, skoraj, kot da bi bili jasnovidec.

Se spomnite, kako je bilo, ko ste se prvić srećali s konji? Povedali so vam, da nazaj položena ušesa pomenijo, da vas lahko konj brcne ali ugrizne. Aja! Pa nikoli ne hodite za konja. In ponavadi je to vse!

Še danes tisoči konjarjev po svetu niso nić kaj pametnejši kar se tiće konjeve govorice telesa, pa vendar so konji izredno ekspresivni in lahko ogromno izveste o njihovih namenih, čustvenem stanju in odnosu, če le veste, na kaj morate biti pozorni.

Spretnost, ki jo morate razviti, je zmožnost »branja« konja. Z njeno pomočjo boste veliko varnejši, saj vam bodo jasne konjeve težnje in nameni, hkrati pa boste dosegli boljše rezultate, ker boste znali ukrepati s pravim občutkom v pravem trenutku. Ko enkrat veste, na kaj morate biti pozorni, lahko začnete preućevati obnašanje vašega konja. Včasih vam ne bo jasno, kaj berete, dokler ne bo sledilo dejanje samo. Potem lahko seštejete 2 in 2 in naslednjič vam bo precej bolj jasno.

Svoje seminarje dostikrat začenjam tako, da ljudi vprašam, če znajo brati… konja. Večina ljudi ne ve, kdaj bo konj zbežal, se zakadil v ljudi, vsekal s prvimi nogami, kdaj je vznemirjen, prestrašen, se brani, slabe volje, zdolgočasen ali pa se samo igra. In večina ljudi, ki si prizadeva doseči napredek s svojimi konji ne opazi, kdaj se je zgodil premik v smeri napredka oz. se je konj odzval – razumsko, čustveno ali fizično – kot so želeli. To se bo spremenilo!


Foto: Agata Maček

Strah ali agresija

Tu se pojavljajo največji nesporazumi. Kar veliko ljudi bere kot agresijo, je ponavadi strah. Konji so po naravi bežeče živali. Če so ogroženi, bodo veliko rajši zbežali, če pa so ujeti, bodo naredili karkoli, da se ubranijo: vsekali, napadli, brcnili,… Nič ni bolj impresivnega od konja, ki se bori za življenje. Je atlet skoraj neprimerljivih lastnosti. Pravijo, da mu celo grizli ni kos.
Če konja kaznujemo zaradi agresivnosti, v resnici pa je le zmeden ali prestrašen, bo to pustilo velik črn madež na odnosu med konjem in človekom.
Rešitev je torej v boljšem, bolj razumevajoćom pristopu, da ne povzročimo strahu pri konju in da si prislužimo njegovo spoštovanje, da ne postane agresiven zaradi nespoštovanja.

Reagiranje ali razmišljanje

Konj, ki reagira ni sposoben razmišljati. V divjini mu instinktivne reakcije rešujejo življenje. Za žival-plen v situaciji, ko gre za življenje ali smrt, ni časa za razmišljanje. Konj lahko razmišlja, ko je umirjen. Takrat je zaupljiv, ni boječ, je odločen in nameren v svojih dejanjih, pa naj bodo z vaše strani dojeta kot pozitivna ali negativna.

Ste že kdaj videli mulo, ki opazuje bližajočega se človeka, oceni situacijo, koliko vrvi ima na voljo in ko je tarča v njenem dosegu, bum… brcne vešče in natačno? Mula ni ponorela, niti se ni bala, to je bilo naklepno dejanje. Njen motiv? Kdo bi vedel, ampak ena stvar je gotova – osebe, ki jo je brcnila, ni spoštovala!

Mule za razliko od konj delujejo bolj po premisleku – otrpnejo, brcnejo in se potem premaknejo. Konj bo verjetno najprej poskušal zbežati in bo brcnil, če bo stisnjen v kot.

Ko je konj v stanju reagiranja, lahko računate na karkoli in vse se bo zgodilo v delčku sekunde. Mogoče sploh niste bili tarča ampak mu slučajno stojite na poti, ko se prestraši in zbeži brez razmišljanja. Žrebe ali žrebec, ki se prikrade, vas na hitro uščipne in se umakne, še preden jih dobi, je očiten primer konja v stanju razmišljanja. Se ne boji, niti ni agresiven. Se le igra.

Razlika med reagiranjem in razmišljanjem

Regiranje:

Konj, ki reagira, ima široko odprte oči. Prestrašen je in vse njegove mišice so napete, pripravljene za pobeg. Brani se, preipravljen na karkoli, da se reši. Visoko bo dvignil glavo, razširjene nozdrvi, napeta čeljust, napet sapnik, stisnjeni boki, napet in izbočen hrbet, napet rep.
Ko konj eksplodira, se to zgodi tako hitro, da sploh ne veste, kaj vas je zadelo in poskusite to ne vzeti osebno! Konj dojema to kot nevarnost, ki ogroža njegovo življenje. Nikoli na pozabite, da se v vsakem nežnem konju skriva divji konj.
Prestrašen konj vas bo le s težavo gledal z obema očesoma. Ko se boste približevali, bo pogledoval vstran, kontakt vaših oči z njegovimi ga bo delal nervoznega, sumnjičav bo do vaših namenov in se bo postavljal v pravi položaj za beg, če bo potreben.

Razmišljanje:
Razmišljujoč konj ima bolj sproščeno držo, glava je bolj v višini vihra in mišice niso napete. Oko je mehko, pozorno in mežika.
Ko bo konj preklopil iz stanja reagiranja v razmišljanje, bo pomežikal z očmi, zastrigel z ušesi, spustil glavo in si polizal ustnice. Na začetku boste mogoče opazili samo lizanje ustnic, sčasoma pa tudi ostale znake. Pomni: ne naredijo vedno vseh znakov.


Foto:Agata Maček

REAKCIJA STANJE VZROK POLOŽAJ
udarec prednjih nog reagiranje strah/samoobramba Dvignjena, stran obrnjena glava, plečka proti vam
ugriz reagiranje strah/samoobramba Ušesa položena nazaj, bliskovito hiter refleks
ugriz razmišljanje nabiranje točk Ušesa na začetku niso nujno položena nazaj, preračunljiv pogled, naredi, ko ne gledate
brca zadnjih nog reagiranje strah/samoobramba Hrbet spusti in uvije proti vam, napet bok
brca zadnjih nog razmišljanje nespoštovanje Ni napet, ušesa nazaj, vseka nazaj
se zaleti v vas pri begu in vas podre reagiranje strah/samoobramba Aktivirane (upognjene) zadnje noge,stanje bežanja, ušesa obrnjena na stran ali nazaj, konj obrnjen proti vam
mačji hrbet reagiranje strah/samoobramba Ne sprejema sedelnega pasu, napet,trd rep, izbočen hrbet, vrat upognjen
mačji hrbet razmišljanje nespoštovanje Ponavadi ne gre rad naprej, se upira, brca
vzpenjanje na zadnje noge reagiranje strah/samoobramba Aktivirane(upognjene) zadnje noge, napet, pogosto, kadar ga zadržujemo
vzpenjanje na zadnje noge razmišljanje nespoštovanje Upira se iti naprej ali nazaj, ni napet, razširi zadnje noge

Negotovost ali zaupanje

Večina konj, od tistih zgolj za rekreacijo, do tistih, ki nastopajo na tekmovanjih najvišjega ranga, je v najboljšem primeru nezanesljivih in nepredvidljivih. Danes je pravi angel, naslednji dan pa se sprašujete, kaj ga je pičilo…, terenski konj se prestraši kupa peska, mimo katerega je včeraj šel popolnoma sproščeno; dresurnemu konju se utrga sredi vaje, ki jo je brez težav opravil že stokrat,…

Obstaja neposredna povezava med zanesljivostjo in zaupanjem pri konjih. Kot v zgornjih primerih, konj počne tisto, česar je bil „naučen“, vendar nima zaupanja. Takoj, ko stvari niso več take, kot so bile, ga odnese. Za človeka v takšni situaciji bi rekli, da se pod pritiskom ne obnese najbolje. Je čustveno labilen. Dovolj je že, da ste vi nekoliko nervozni,da piha veter, da je nek drug konj nervozen, pa bo konec z razmišljanjem in bo preklopil na reagiranje.

Zaupanje ali negotovost: kako ju beremo

Negotovost: Konj ne razmišlja ampak le reagira, dvignjena glava, bolšćeče oči, napete mišice, trd in napet rep, negotovo postavljanje nog. Nalogo, ki jo ima pred sabo, bo opravil vihravo, da se čimprej vse skupaj konča, pri tem se pogosto opoteče ali spotakne. Izrazita je težnja po pobegu, ne razmišlja, kako bi nalogo opravil.
Zaupanje: Konj ne reagira ampak razmišlja, je pozoren, oko je mehko, mišice niso napete, z nogami stopa športno in gotovo, nalogo opravi brez obotovaljanja, vendar ne vihravo, razmišlja, kako se bo prebil preko naloge.

To je tisto, kar ljudje imenujejo dobro treniran konj in zaradi česar jih pošiljajo k priznanim trenerjem. Če boste razumeli, da to ni samo trening, ampak zaupanje, si boste odprli ogromno novih priložnosti z vašim konjem. Ne potrebujete nekoga, da vam bo treniral konja, ker boste s tem prikrajšani za vzpostavljanje odnosa z vašim konjem, hkrati pa sami ne boste napredovali s svojim znanjem. Da ne omenjam, da se z večino uporabljanih metod verjetno sploh ne bi strinjali.

Dodatni znaki, na katere ste lahko pozorni:

Branje položaja glave in ušes

Lahko bi rekli, da imajo konji »tri-fokalni« vid. Gre za to, da konji za izostritev slike ne uporabljajo očesene leče, kot je to pri ćloveku, ampak imajo tri različne predele očesa, ki jim omogoajo tri vidne možnosti.

Ko je konjeva glava v normalnem položaju, vidi skozi center oz. osrednji del svojega očesa, kar mu omogoča jasno sliko vsega okrog sebe. Da bi videl oz. izostril sliko nečesa v daljavi, bo visoko dvignil glavo in na ta način pogledal skozi spodnji del svojega očesa. Da lahko izostri sliko zelo na blizu, bo uvil svoj vrat, približal eno stran svoje glave in pogledal skozi zgornji del svojega očesa, največkrat z vsakim očesom posebej, obračajoč glavo sem ter tja.

Tako lahko razumemo, zakaj konj, ko se približuje neznanemu predmetu, upogne svoj vrat in si ga včasih ogleda najprej skozi eno in nato še skozi drugo oko… in podobno, ko galopira proti oviri, bo na vsak način poskušal dvigniti glavo in pravilno oceniti razdaljo do nje. Ko bi se tekmovalci v parkurju zavedali tega dejstva, ne bi več tako vneto privezovali konjeve glave dol in ne bi poskušali pripeljati konja do ovire s čim bolj izbočenim hrbtom in vratom. Podobno je na terenu, ko konj na kratkih vajetih ne upa čez potok, jahač pa benti: »Kaj ne vidiš, da je potok globok le 5 cm?« Točno tako – ne vidi! Pustite mu dolge vajeti, da si vse skupaj lahko ogleda od blizu.


Foto: Agata Maček


Položaj glave lahko pomeni kar nekaj stvari, npr.:
Visoko dvignjena glava:

  • Konj je začutil ali zaznal nekaj v daljavi in si mora to ogledati. Adrenalin se bo avtomatično izločil za primer, da bo treba bežati.
  • Konj je zaskrbljen, prestrašen ali negotov.

Nizko spuščena glava:

  • Ponavadi je to zelo dober znak sproščenosti. Ko ima spuščeno glavo, konj dejansko ne more izločati adrenalina (razen, če mu je nekdo prisilil glavo v ta položaj).

Položaj ušes:

Že na zaetku sem omenjal pomen položaja ušes. Ko jih ima konj položene nazaj, oko trdo, zgubane nozdrvi, je to gotov znak, da se bo zgodilo nekaj agresivnega in ponavadi res sledita dve vrsti zob ali par kopit!
Če opazujete medsebojno komuniciranje konj, boste opazili, da je signal „ušesa nazaj“ veliko uporabljan za odganjanje drugega konja. Pomeni: “Če mi ne greš s poti, bo prišlo do kontakta (stika)…” in konji se že v rani mladosti naučijo umikati. Konji na tak način dominirajo drug nad drugim. Konj, ki premakne drugega oz.tisti, ki zmaga s tem, da se ne premakne, je ponavadi dominanten.

Ušesa položena nazaj zaradi agresije je samo en položaj, ki ga morate spoznati. Položaj konjevega ušesa vam bo med drugim povedal, kam konj gleda. Konji imajo monokularen vid. To pomeni, da očesi funkcionirata neodvisno drug od drugega in položaj ušes vam pogosto nakazuje, na kaj je usmerjena konjeva vidna in razumska pozornost.

Vzemimo za primer konja, ki kroži okrog nas v okrogli ogradi. Predpostavimo, da je nekoliko negotov in nesposoben razmišljanja, skratka bolj kot ne v stanju reagiranja. Njegova ušesa bodo obrnjena nazaj, pogled usmerjen v daljavo, glava visoko. Je v pripravljenosti, ultra dojemljiv za vse okrog njega, pripravljen na pobeg. Ko se nekoliko umiri, bo začel namenjati pozornost vam, ki stojite na sredini. Opazili boste, da je zunanje uho obrnjeno naprej v smeri njegovega premikanja, notranje uho pa je obrnjeno bolj proti vam. Naslednja stvar, ki se bo zgodila je, da bo konj upočasnil ali se ustavil in se želel obrniti proti vam; to je trenutek, ki je izredno dragocen! To je trenutek, ko konj želi biti z vami ali vas poslušati bolj, kot si želi pobegniti ali poslušati mater naravo.

Pomni: Ko vi in vaš konj postaneta izurjena v medsebojnem komuniciranju svobodno-brez vrvi (lonže) v okroglem izpustu, bo konj vedno usmeril eno uho proti vam, da bo dojemljiv za vsak vaš signal!
Konj, ki je pri jahanju popolnoma zbran in skoncentriran, bo imel dostikrat ušesa obrnjena nazaj (za razliko od položenih), s polno pozornostjo na jahača. Obračal jih bo naprej in nazaj, glede na svojo pozornost, ki jo bo usmeril na stvar pred ali ob sebi.
Prestrašen konj bo svoja ušesa usmeril proti stvari, ki ga plaši: naprej, vstran ali nazaj. Ušesa bodo trda in napeta.

Ušesa so tudi dober pokazatelj sproščenosti. Ko delam na konjevem zaupanju, se pogosto igram z njegovimi ušesi. Pritiskam na konice in jih upogibam gor in dol, da začutim, koliko se bo konj sprostil. Lahko so čisto trda ali pa popolnoma mehka in voljna in popolnoma odsevajo konjev odnos.

Konjev rep vam bo povedal iste stvari, čeprav vam ne priporočam, da preverjate konjevo počutje tik za njegovo ritjo! Napet konjev rep lahko masiram toliko časa, da postane popolnoma mehek in voljan in vem, da je celo konjevo telo sproščeno, ker je njegov odnos do mene sprošćen in konj ni več samozaščitniški ali prestrašen.

Izbočen vrat:

Vertikalna fleksija (upognjenost, ki jo iščemo pri naslonu) je čudovita stvar, če je konj zaupljiv in v stanju razmišljanja. Če pa je prestrašen, je najslabše, kar lahko storite, da ga privijete z vajetmi. Ko konj izboči vrat, lica približa prsim, izboči (upogne) hrbet, postane močnejši, ker so njegove zadnje noge super-aktivirane. Ko konja držite v tem položaju, mu dobesedno pomagate, da se postavi na zadnje noge, da naredi mačji hrbet (vas katapultira iz sedla) ali da zbeži, kajti to je položaj, ki ga konj potrebuje za svoj štart.

Ko žrebec dvori kobili, upogne vrat in hrbet, aktivira zadnje noge in začne drobiti vstran (passage v dresuri) ali plesati na mestu (piaffe). Enako se vam bo zgodilo na terenu, če boste z obema vajetma zadrževali razburjenega konja. Če ga zadržujete, se bo naslonil na brzdo, se vzpel na zadnje noge in oddirjal. Če pa konja previjete samo z eno vajetjo, boste izklopili njegove zadnje noge, ker bo moral stopiti z eno preko druge.
Spoznati morate, kdaj je vertikalna fleksija pozitiven in kdaj negativen odziv vašega konja. Pri razumsko, čustveno in telesno zbranem konju je to čudovita stvar, pri prestrašenem konju pa je vertikalna fleksija zadnja stvar, ki si jo želite!

Povzetek

Konj, ki reagira in je negotov, bo verjetneje pretiraval z odzivom in se bo odzval samoobrambno (če ne kar nevarno) na vsako stvar, ki jo boste poskušali z njim.
Konj, ki razmišlja in je zaupljiv, bo verjetneje razmišljal o rašitvi problema, bo varnejši, bolj športen in gotovoega koraka in bo manj verjetno poškodoval sebe ali vas.
Konji z visoko adrenalinskim reagiranjem se lahko naučijo, da se na nove stvari odzivajo manj burno, sčasoma celo brez adrenalina. Ti konji se naučijo vse hitreje spustiti glavo, da „se spravijo z adrenalina“ in začno izločati endorfine, ki jih umirijo in sprostijo.

Povzeto po:

  • Pat Parelli – Parelli Natural Horsemanship
  • Dr.R.M.Miller

BREZ KOMENTARJEV