Zakaj konji vlečejo nazaj?
Vprašanje, “Zakaj konji vlečejo nazaj?” se je pojavilo skoraj na vsaki demonstraciji, ki sem jo imel. Vsak, ki se kakorkoli ukvarja s konji, je prej ali slej soočen s tem problemom.
Ne samo, da izgleda grozno, pogosto se konča s poškodbo…konja, opreme, človeka ali stvari, za katero je konj privezan.{+++}
Razumevanje psihologije konj
Za začetek si oglejmo naravo konja in poskušajmo pogledati na stvari s konjevega zornega kota. Konji so živali-plen, kar pomeni, da so hrana plenilcem, ki jih zalezujejo, lovijo in ubijejo.
Posledièno so konji neprestano na preži pred nevarnimi situacijami in znaki, ki napovedujejo težave. Instinktivno se izogibajo utesnjenim prostorom ali terenom, ki jim onemogočajo pobeg, ker jih nekaj globoko v njih programira, da se obnašajo tako.
Z našega stališča se konji nezaupljivi, bojazljivi, klaustrofobični (strah pred zaprtim prostorom) in nagnjeni k paničnemu reagiranju (paniko-holični). Zaradi teh stvari pri ukvarjanju s konji tolikokrat zaidemo v težave. Konjevo preživetje v divjini je odvisno od tega, kako hitro lahko zbeži pred nevarnostjo. Ni važno, kako miren, lepo vzgojen, ljubeč ali prijateljski se dozdeva konj. V vsakem konju se namreč skriva divji konj z globoko ukoreninjenimi preživetvenimi instinkti.
Ko se konj počuti ujetega, ne razmišlja ampak reagira. Npr. če se konj splaši, potegne nazaj in ugotovi, da ga v tem omejujeta oglavnik in povodec, v trenutku začuti, da se mora boriti, da si reši življenje. V tem trenutku ne dojame, da ni bil napaden ali kakorkoli drugače ogrožen. Vse, kar ve je, da mora teči, da si reši življenje in da mora proč od česarkoli že, kar mu to preprečuje.
Ko učimo konja varnega vezanja, pri tem ne gre samo za to, da ga naučimo, da ne more zmagati (večje drevo, močnejši oglavnik in vrv). Naučiti ga moramo, kako se ukloniti oz. vdati pritisku in da razmisli o izhodu iz situacije, namesto da zapade v slepo paniko. Naučiti ga moramo, da postane mirnejši, pametnejši in pogumnejši, da bo razumsko opravil z različnimi situacijami, ki jim je izpostavljen v človeškem svetu.
Prej kot je, boljše je.
Česar večina ljudi ne ve, je, da konji potrebujejo programe. Njihovi instinkti so v osnovi program, ki deluje v divjini. Da postanejo naši partnerji in so varni v človeškem svetu, moramo reprogramirati njihove instinkte.
Na tisoče konjem preprosto ne uspe v udomačenem okolju, ker nanj niso primerno pripravljeni. To se kaže na razne načine…, da se nočejo spoprijateljiti s človekom (ki je njihov biološki plenilec), da ne zmorejo prenesti nenadnih gibov ali zvokov, ne prenašajo omejitev (ograj, prikolic, ali biti privezan), ne prenašajo sedelnega pasu in brzde.
Pomembno je razumeti, da konji v svojem svetu dominirajo s porivanjem oz. pritiskanjem. Pritiske vršijo drug nad drugim (fizične in mentalne), pritiskajo oz. porivajo ljudi, ograje, pritiskajo na dejstva nog, na žvalo. Za njih je naravno, da porivajo proti pritiskom in èe se prestrašijo, bodo to počeli nasilno.
Vlečenje nazaj je v bistvu pritiskanje proti pritisku, ki ga povzroča oglavnik na njihovi glavi. To se imenuje “Nasprotni Refleks”. Gre bolj za preživetveno strategijo kot karkoli drugega. Če konja ne naučimo, da nam ljudem ni potrebno nasprotovati, bo konj razočaran, prizadet in potencialno nevaren. Konja moramo reprogramirati tako, da se vda pritisku in prej, ko to storimo, bolje je.
Čeprav verjetno iščete odgovor za vašega odraslega konja, bi želel, da prisluhnete sledečemu konceptu v primeru, da boste kdajkoli imeli možnost vplivati na mladega konja.
Idealen čas, da konja naučimo, da se vda pritisku je ob njegovem rojstvu. Dr.R.M.Miller,dr.vet.med., priznani konjski veterinar in behaviorist iz Kalifornije, je razvil sistem imenovan “Vtisni trening” (Imprint Training). Kmalu po žrebetovem rojstvu, dr.Miller začne z vtisi kot so ritmično božanje, trepljanje, zvoki (sponke, plastične vrečke, itd.) in potrpežljivo drži njegove noge toliko časa, dokler se žrebe ne neha upirati ali reagirati. Dokazal je, da ima to trajne posledice skozi vso odraščanje, ker s tem dejansko reprogramira konja, da nima močno izraženega Nasprotnega Refleksa.
Svoja žrebeta vtiskam zadnjih osem let in rezultati so odlični.
Razvil sem tudi nekatere svoje tehnike, ki še dodatno pripravijo ta žrebeta za jahanje in nastopanje. Učim jih, da se umikajo pritisku in tako premikajo naprej, nazaj, desno, levo, gor in dol in sicer do točke, da jih lahko vodim med tekom in iz njih izvabim leteče menjave.
Ta žrebeta odrastejo brez običajnega nasprotovanja človekovim zahtevam in taka tudi ostanejo pod pogojem, da z njimi ravnamo v skladu z “Naravnim znanjem” (Natural savvy). V primeru, da na to niste pozorni, bodo prevzeli pobudo v svoje roke.
Le malo je potrebno, da konji ponovno odkrijejo, kako lahko je porivati ljudi sem ter tja!
Bi zaprli klavstrofobično osebo v dvigalo?
Ko učim konja varnega priveza, ne začnem s tem, da ga privežem! Končni cilj je, da mu pomagam postati mirnejši, pametnejši in pogumnejši.
Za začetek mu zastavim določene naloge, ki naj ga naučijo nekaj osnov:
* sem prijatelj in ne grožnja, navkljub temu, da imam vonj po plenilcu (ljudje smo mesojedi!)
* sem “številka ena” na njegovi naravni hierarhični lestvici
* pomagal mu bom preko vsake zmešnjave ali strahu tako, da bom pasivno vztrajal v pravilnem položaju
Zadnje, kar bi želel, je konja poriniti v “plavaj ali utoni” situacijo. Recimo, da imate opravka s klavstrofobično osebo. Bi jo stlačili v dvigalo, zaprli vrata in jo pustili, da se tam sooči s svojim strahom in ga premaga?
Konj je bitje z zelo resno klaustrofobijo. Ko se počuti ujetega, se prestraši in potem ga zajame panika. Kar ga moramo naučiti je, da postane pogumnejši, manj klaustrofobičen in manj paničen. Če se vrnemo k primeru iz dvigala, ali ne bi morali klaustrofobični osebi najprej dokazati, da je varna?
Dovolite ji, da se razgleda naokrog in pobegne ven znova in znova, dokler ni prepričana, da je res vse v redu. Šele potem lahko zaprete vrata za vedno dalj časa in oseba se bo počutila lagodno. Točno tako morate ravnati s klaustrofobičnimi konji, kar pomeni z VSEMI konji.
Tukaj so načini, s katerimi po naravni poti pomagate konju, da premaga svoje strahove in postane razumsko in èustveno trdnejši in stabilnejši.
Dokažite da ste prijatelj
Najprej pripravim konja tako, da se z njim igram “Prijateljsko igro” (Friendly Game), prvo od Sedmih Iger, ki jih učim ljudi, da se jih igrajo s konji.
Prepričam se, da se konju lahko približam kot prijatelj, ga brez izjeme lahko božam po celem telesu, ob tem sem prijazen in vztrajen, dokler se konj ne sprosti in me sprejme. Igro potem povzdignem na višji nivo, kar pomeni, da ga držim na ohlapnem povodcu in sproščeno mečem konec 1,7m dolgega povodca čez njegov hrbet, okrog njegovih nog in preko njegove glave, ne da bi ga to vznemirjalo. To lahko zahteva nekaj pasivne vztrajnosti, èe konja na začetku grabi panika. Zapomnite si, da vztrajajte v svojem dejanju z ritmom, še posebno, ko konja grabi panika in ne odnehajte, dokler ne odneha on.
Razlog, da konja držite in ne privežete je, da mu omogočite, da se lahko premika naokrog, če čuti potrebo po tem! Ko se konj prestraši, mora premikati svoje noge! Če mu to preprečite, samo pripomorete k njegovi klautsrofobiji.
Torej, pustite mu, da se premika. Premikajte se z njim, glavo naj ima ves čas obrnjeno proti vam. Vztrajajte s stimulacijo, ki ga vznemirja toliko časa, da ugotovi, da ni vse skupaj nič hudega.
Konji ljubijo ugodje. Če prenehate s stimulacijo v pravem trenutku, se bo konj naučil, da si s tem, ko stoji pri miru, zagotovi ugodje. Če prenehate v napačnem trenutku, ga boste naučili, naj bo prestrašen.
Konji so odlični trenerji ljudi
Konji so odlični trenerji ljudi. Z vzpenjanjem na zadnje noge ali paničnim obnašanjem naučijo ljudi, da nehajo početi to, kar počno! Vztrajati morate s svojimi dejanji ves čas konjevega neželenega obnašanja, da desenzitivirate konja. Nagradite želene in smiselne reakcije s takojšnjim ugodjem. Če vam to predstavlja težavo. Potem najprej razvijte svoje konjarske spretnosti.
To je namreč bistvo mojega Sistema Znanja… pomagati ljudem, da postanejo razumsko, čustveno in telesno trdnejši in stabilnejši, kar se tiče konj, tako da naredijo pravo stvar v pravem trenutku s pravim razlogom.
Naučite svojega konja spoštovati ježevca
Naslednjo se igram “Igro ježevca”. Ta nauči konja, da se vda oz. ukloni pritisku. Bolje, kot nama gre to od rok, preden preideva na naslednjo fazo, hitreje se bo konj naučil, da ne bo vlekel nazaj.
Bistvo te igre je v tem, da če se konj naslanja na nekaj, ker je uperjeno proti njemu (npr. vaši prsti), bo ob tem občuti nelagodje in se bo temu umaknil. S prsti ene roke pritisnite na stranici njegovega nosu na mestu, kjer leži oglavnik. Pritiskajte enakomerno in stopnjujte pritisk toliko časa, da se konj začne ritensko umikati. V trenutku, ko se premakne, prenehajte pritiskati in začnite božati njegov nos. Ponavljajte to toliko časa, da bo dojel, da je edini način, da doseže ugodje ta, da se premakne nazaj, proč od pritiska.
Verjetno vam bo na začetku dvigoval glavo in pritiskal nazaj (Nasprotni refleks). Mirno vztrajajte, dokler ne dojame, da je on odgovoren, da pritisk popusti s tem, da se premakne stran od pritiska.
Ko ga lahko premikate z roko na nosu, začnite porivati njegove zadnje noge proč od vas v majhnem krogu, pri tem, da je njegova glava obrnjena k vam. Z zadnjimi nogami naj stopa z eno čez drugo, s sprednjimi mora stati skoraj na mestu, ko se vam umika v krogu.
Sedaj ga poskusite naučiti, da spusti glavo po pritiskom vaših prstov. To ga bo pripravilo, da bo začel razmišljati, kako naj se odzove pritisku, ki ga čuti od oglavnika. Če vaš konj res močno vleče nazaj, vam bo to verjetno vzelo kar nekaj časa, vendar vložite svoj čas in trud zdaj.
Zapomnite si, da vedno pričnete z lahnim pritiskom, ga počasi in gotovo stopnjujete toliko časa, da konj pozitivno odreagira in potem popustite! Trenutek, ko popustite je kritičen! Čim prej, tem bolje.
Nagradite že najmanjši poskus s tem, da umaknete roke in ga pobožate po vihru. Konju se bo začelo dozdevati, da on vas trenira, kako mu položite roke na viher.
Simulacija je ključ do uspeha
Na tej točki smo pripravljeni, da desenzitiviramo konjevo nagnjenje k paniki. Pomagajte mu postati mirnejši, pametnejši in pogumnejši medtem, ko ga učite, da se vda pritisku oglavnika na njegovi glavi, ne da bi se pri tem poškodoval.
Svojo opremo skrbno izbiram, ker so lahko napačni pripomočki za delo neučinkoviti ali nevarni. Vrvi, ki jih uporabljam so gladke, prave dolžine za delo in prave debeline za opravilo.
Za to opravilo sem izbral svojo 6,7m dolgo vrv, ki jo pripnem na Konjarjev Oglavnik (aftra iz vrvi). Oglavnik, takšen kot je, je narejen, da uči konja in ne, da je nekaj, s čimer konja samo vodimo ali privežemo. Moji oglavniki so mehki in ne predebeli ali pretenki. Široki usnjeni ali tkani oglavniki v bistvu konja spodbujajo, da se naslanja v njih, kar je definitivni nazaželjeno. Prosim, naj vam ne bo vseeno za stil vaše opreme. Pravemu konjarju ni nikoli.
Potem si poiščem trden privez. Pripeljem konja in povodec enkrat ovijem okrog prečke. Postavim se tako, da nisem na konjevi poti. Da bi lahko simuliral vlečenje nazaj, rabim nekaj, da vzbudim konjevo reakcijo, da povzročim konjevo vlečenje nazaj. Za najuporabnejšo se mi je izkazala stvar, ki jo imenujem zastava. Naredim jo tako, da plastični vrečki razparam spodnji del in jo tâko pritrdim na konec svoje Korenčkove palice (1,2 m dolga palica iz fiberglasa). Ko pomaham z zastavo, se sliši kot plenilec, ki se plazi skozi podrastje.
Zvok vznemiri konja in ojača njegove instinkte za pobeg. V trenutku, ko odskoči, dopustim, da vrv počasi drsi, medtem pa nadaljujem s tresenjem zastave. Konj čuti nekaj upora, vendar se še vedno lahko umika nazaj. Če se ukopljete in mu ne dopustite umika nazaj, se bo konj v svoji paniki prevrnil nazaj in se ne bo ničesar naučil. Lahko se celo ubije.
Razumeti morate njegov Nasprotni refleks in njegovo potrebo, da lahko premika noge, preden kakorkoli ukrepate. V nasprotnem primeru ne boste imeli znanja ali potrpljenja, da konju pomagate preseèi njegove strahove.
Uporaba zastave pospeši konjev učni proces, ker ojača njegove reakcije, vendar se, z njegovega stališča, vse skupaj konèa brez nevarnosti. Nauči se preživeti strašljive situacije in po večih ponovitvah začne razmišljati: “Saj tole pa res ni nič takega!”
Pozorni morate biti tudi na svoje instinktivne reakcije. Ko se ljudje vznemirijo, imajo tudi oni Nasprotni refleks. Postanejo napeti in roke se jim trdno oklenejo vrvi. Vaditi morate, da dobite kontrolo nad svojimi čustvenimi reakcijami in sicer tako, da se razumsko kontrolirate in razprete dlani, da lahko vrv steče skoznje.
Kot navijanje-spuščanje ribe pri ribolovu
Ko torej stresem zastavo, konj poskoči in se umika ritensko do točke, kjer se počuti varnega. Preneham stresati zastavo, ko se ustavi – ne prej, ker ga drugače ne desenzitiviramo. Potem ga “navijem” nazaj do priveza z brezbrižnim izrazom na obrazu. In vse skupaj ponovim, pa še enkrat,…, dokler se konj ne nauči, da ne reagira panično in da se vda pritisku. Kot navijanje-spuščanje ribe pri ribolovu.
Opazili boste, da se konj z vsakim poskusom poboljšuje. Ritensko se bo umikal vse manj, z manjšo silo ali paniko. Vse lažje in lažje se bo vračal nazaj, dokler ga končno ne boste “navili” res blizu, stresli zastavo in on ne bo ustvaril niti najmanjšega pritiska na vrv.
Opazujte, kako začne delovati njegov razum. Vsakič, ko se česa nauči ali preklopi z desne (instinktivne) na levo (razumsko) polovico možganov, si bo lizal ustnice. Pustite mu nekaj trenutkov, da počne to. Poskrbim tudi, da lahko konja božam z vrečko po celem telesu. Še enkrat mu dokažem, da res ni ničesar, kar bi se moral bati.
Zapomnite si, da mora to postati program. Počnite to vsaj 4 dni zapovrstjo, potem nekajkrat na teden, dokler ne opazite, da je konj reprogramiran in da njegov prvi instinkt postane: “Ne stori nekaj, stoj.” (kot nasprotno od nam znanega “Ne stoj, stori nekaj”).
Nasveti za uspeh
To sem poskušal na okrog 6000 konjih in dosegel 100% stopnjo uspeha! Pomembno je, da dojamete, da je vključenih več faktorjev, šest, če smo natančni: odnos, znanje, oprema, tehnike, čas in domišljija. To je šest ključev do uspeha. Ne gre samo za to, kaj naredite, ampak tudi kako to naredite in s kakšnim namenom.
Kar sem vam izpostavil, je domiselna tehnika, ki konju pomaga preseči njegov Nasprotni refleks in težnjo po vlečenju nazaj. Uporabljena mora biti s pozitivnim, naprednim in naravnim odnosom, podprta z znanjem, kaj potrebuje žival-plen, izvedena s pravo opremo in dati ji potreben čas, da postane učinkovita in da spremeni konjevo programje.
Včasih ljudje mislijo, da lahko uporabijo samo mojo opremo ali tehniko in bodo s tem dosegli čudežne rezultate! Potrebnih je vseh šest ključev, da boste uspešni pri konjih. Ljudje, ki res študirajo da bi postali naravni konjarji, neprestano delajo sami na sebi na vseh šestih področjih.
Še zadnja beseda: Prehiter prehod z normalnega na naravno je lahko nevaren za vaše zdravje! Vprašajte se, ali ste se pripravljeni soočiti s tem. Če študirate z mano in še posebej, če ste prišli do Stopnje 2 v mojem Sistemu Znanja, potem verjetno ste.
Če pa je to vaše prvo srečanje z mojim Sistemom Znanja, bo potrebno nekaj pripravljalnega dela na vas samih in vaših konjih, da boste zagotovo imeli dovolj znanja in spretnosti, ki sta potrebna za dosego uspehov.
Ne iščite hitrih rešitev pri konjih. Ponavadi ne rešijo izvornih težav, čeprav so začasno učinkovite, seveda na račun konja.
Kadarkoli učite konja, se vprašajte ali mu s tem, kar delate, pomagate postati mirnejši, pogumnejši in bolje telesno pripravljen. To je zelo dobro merilo, da ugotovite ali to počnete za konja ali pa konju. Ljudi vzpodbujam, da se ne zatekajo k mehanskim pomagalom in sili. Naj bo naravno. Če veste dovolj o konjih, ne potrebujete umetnih vzvodov moči.
Razmišljajte o tem s konjevega stališča in naučite se kolikor le morete o naravnem konju. Pomagalo vam bo postati več, kot le jahač. Pomagalo vam bo postati konjar (horseman) in celo več – tudi vaš konj bo postal konjar (horse-man).
Avtor besedila: Pat Parelli
Prevedel: Matej
