Seminar o prehrani konj

Seminar o prehrani konj

5791
0
SHARE

Bom čisto odkrita. Glede na to, da sem na seminar v Ljubljani v soboto zjutraj prišla naravnost iz Bohinja, po neprespani noči in v obupnem vremenu (firbec pač ni dal miru 😉 ), sem se med nameščanjem na stol (že sprijaznjena z idejo, da bom med predavanjem zadremala), začela pridušati, zakaj zaboga se nisem ob odhodu spomnila zbasati v torbo še kake blazine ;). Pa nisem zadremala. Nasprotno. Zadeva je iz minute v minuto postajala bolj zanimiva. Celo tako zelo, da sem uspela aktivirati desno roko in si nekaj malega zapisati ;). Ne, brez heca. Kvaliteta seminarja me je pošteno (pozitivno) presenetila. Še enkrat velik hvala organizatorjem in predavateljici. Res pohvalno.{+++}

NA SPLOŠNO O PREBAVI

Za začetek je tu grafični prikaz razdelitve konjevega dneva glede na dejavnosti. Graf prikazuje razdelitev dneva konja, živečega v naravnem okolju. Osnovno vodilo naj nam bo, da se trudimo udomačenemu konju nuditi pogoje, ki so v čim večji meri podobni naravnim. Z vidika prehrane to pomeni, da morajo imeti tudi udomačeni konji na razpolago toliko sena oz. trave, da za prehranjevanje porabijo 60% dneva (15 ur).

 

Zakaj naj bi konj jedel 15 ur dnevno? Poglavitni razlog ni, kot bi morda kdo lahko pomislil, to, da bi bil konj v nasprotnem primeru lačen. Kar zadeva količino hrane, ki jo konj potrebuje za ohranjanje telesne teže, jo lahko konj dobi tudi z dvema dnevnima obrokoma, ki ju »pospravi« v dobrih treh urah. Glavni razlog za 15 urno hranjenje je precej bolj tehten. Pravilno delovanje želodca. Konjski želodec je prilagojen celodnevnemu hranjenju. Želodčna kislina, ki jo želodec proizvaja praktično ves čas, je lahko nevarna za želodčno steno (želodčne razjede, čiri), če konj neprestano ne žveči. Ko konj preneha z žvečenjem, se ustavi izločanje sline in posledično začne želodčna kislina razjedati želodčno steno. Pomembno je torej ŽVEČENJE. Ste se kdaj spraševali zakaj konj grize leseno ograjo, drevje, boks? Zato, da poteši naravno potrebo po žvečenju in s tem poskrbi za to, da v želodcu ne pride do napak v delovanju.

Kako omogočiti konju celodnevno prehranjevanje?

Najbolj enostaven odgovor bi bil, da konju namečemo neznanske količine sena, ki ga ne bo uspel pojesti v 24 urah. Tisti, ki skrbijo za konje vedo, da to ne gre. Veliko večino sena bi konj pohodil, ponesnažil in na koncu uporabil kot udobno ležišče :). Ključ je torej, da konju polagamo optimalno količino sena in poskušamo doseči, da žveči počasneje in več. Težave se lahko lotimo na različne načine:

  1. jasli: konji imajo neomejen dostop do sena, hkrati pa ga ne morejo razmetavati
  2. mreža za seno: deluje podobno kot jasli, manjše ko so luknje v mreži, počasneje bo konj jedel
  3. čim krajše (a ne manj kot 10 cm) narezano seno, trava: krajše ko so travne bilke, počasneje bo konj jedel
  4. opeke ali okrogli kamni: opeke ali okrogle kamne (ne premajhne!) položimo v korito, konj bo moral premikati opeke, da pride do hrane in posledično jedel počasneje
Primerjalna tabela

rekreacijski
konj 1

rekreacijski
konj 2

galoper*

teža konja

500 kg

500 kg

500 kg

seno/dan

12,5 kg

8 kg

3 kg

žitarice/dan

0 kg

4 kg

7 kg

ur
prehranjevanja/dan

16 h

11,5 h

6h*

ur proizvajanja želodčne kisline, dolgočasja…/dan

8 h

12,5 h

18 h*

* 90% galoperjev trpi za želodčnimi razjedami in psihičnimi težavami, povezanimi s pomanjkanjem žvečenja. Omejevanje sena vodi do težav!

Predvsem pri starejših konji in konjih, ki imajo težave z zobovjem, lahko pride do neučinkovitega žvečenja. Pri zdravem konju ostanki travnih bilk v figah ne bi smeli biti daljši od 2 mm. Če so bilke daljše, je treba najti vzrok.

Skrb za zdravo zobovje:

redni pregledi (pri mladih konjih vsaj na dve leti, pri starejših na pol leta)
omogočen neomejen dostop do sena/trave (redno žvečenje)
individualen pristop (vsak konj je edinstven in ima edinstvene potrebe)


Želodec

Konj ima glede razmeroma majhen želodec (velikost rugby žoge, pri žrebičku je želodec velikosti grenivke), kar je treba vzeti v zakup kadar krmimo zrnato hrano. 500 kilogramski konj lahko naenkrat (en obrok) v želodec sprejme le 2,5 kg krmil. Če je količina večja, se hrana umakne v druge dele prebavil (kjer je konj ne more prebaviti) in lahko povzroči koliko.

Tanko črevo

Tanko črevo je izredno dolgo ( 25 m), hrana pa skozenj potuje zelo hitro. Prehod zrnate hrane skozi tanko črevo upočasnimo, če konj pred zrnato hrano, poje nekaj sena. Vsa zrnata hrana se namreč prebavlja tu, v tankem črevesu, za prebavo pa ima, zaradi hitrega prehoda, čas le 45 min do 1,5 h. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da konju najprej damo seno, šele čez čas pa še zrnato hrano, saj tako upočasnimo prehod zrnate hrane skozi tanko črevo in sta prebava in z njo izkoristek zrnate hrane veliko boljša. Zavedati se namreč moramo, da konj izredno slabo prebavlja in izkorišča hranilne snovi v žitih, saj njegov želodec ni prilagojen tovrstni prehrani (v naravi konj le redko naleti na njivo ovsa, ječmena, koruze… 😉 ), zato sta zmernost in pravilna izbira ter obdelava žit ključnega pomena, ko se odločamo za dodajanje energijsko polnejše prehrane konju. Zaradi konjeve omejene sposobnosti izkoriščanja snovi v žitih, je potrebno nekatera žita toplotno ali mehansko obdelati, preden ima od njih sploh kako korist. Oves je za konje najlažje prebavljiva žitarica in je zato tudi najprimernejši za prehrano konj. Koruzo, ječmen in sojo je potrebno vsaj drobiti, za najboljši izkoristek pa celo prekuhati. Edina težava je (seveda je tu tudi težava, drugače ne gre 😉 ), da bomo doma težko optimalno prekuhali žita in hkrati ohranili hranilne snovi, vitamine in minerale. Toplotna obdelava, pri kateri pri visoki temperaturi popokajo molekule škroba, s čimer je konju omogočeno boljše izčrpavanje hranilnih snovi, vitaminov in mineralov iz žitaric, se imenuje mikronizacija .

V primeru, da se žita ne razgradijo dovolj hitro in dovolj dobro, so tu zopet težave. Ko se namreč hrana pomakne iz tankega v debelo črevo, začnejo tam nanjo delovati bakterije, ki razgrajujejo škrob in povzročajo kislost. Posledice kislosti v debelem črevesu so lahko kolika, laminitis, hlapanje…

Debelo črevo

V debelem črevesu se prebavljajo vlaknine (seno, trava…), ter absorbirajo voda in elektroliti. Prebava v tem delu črevesja traja tudi do 65 ur. Bakterije, ki živijo v debelem črevesu so izredno občutljive na spremembe v prehrani – spremenijo se lahko tudi do 100 krat v 24 urah. Takšne spremembe so nezaželene in lahko vodijo do težav. Torej: če spreminjate konjevo prehrano, počnite to postopoma.

Prebavo v debelem črevesu lahko izboljšamo če konja krmimo z mikroniziranimi žiti, mu nudimo redne in majhne obroke žitaric (ne več kot 2,5 kg na obrok) in mu omogočimo stalen dostop do vode in elektrolitov.

Povzetek

Za optimalno delovanje prebave pri konju in pozitivne posledice le te, lahko poskrbimo na več načinov:

  • konj naj čim več in čim dlje žveči
  • konju zagotovite zadostno količino vlaknin (seno…)
  • veterinar naj konju redno pregleduje zobe (mladim konjem najmanj na dve leti, starejšim na pol leta) konjem polagajte zrnato hrano v več majhnih obrokih
  • težko prebavljiva žita (ječmen, koruza, soja) naj bodo mikronizirana, ali vsaj zdrobljena

 

PRAKTIČNA UPORABA ZNANJA O KONJSKI PREHRANI

Sledi šest korakov za organizacijo idealnega jedilnika za vašega konja.

1. korak:
Ugotovite tip hrane, ki jo polagate konju (seno, sveža trava, otava, silaža), koliko je poje in kakšne kvalitete je hrana.

Tudi spomladi, in poleti, ko je na voljo sveža trava, je konju potrebno dodajati vitamine in minerale. Trava* lahko vsebuje dovolj energije, da konj vzdržuje telesno težo in dovolj beljakovin, če konj dela zmerno ali sploh ne, gotovo pa v travi primanjkuje vitaminov in mineralov.

Pomlad: pomanjkanje cinka in selena (antioksidant)

Poletje: splošno pomanjkanje vitaminov in mineralov

* meritve o primanjkljaju vitaminov in mineralov v sveži travi so bile opravljene na povprečno kvalitetnem pašniku.

Tipična analiza sena pokaže da seno povprečne kvalitete vsebuje:

  • 86% suhe snovi,
  • 5% beljakovin (potrebne so za razvoj mišic)
  • 7% energetskih zalog
  • 0,3 % kalcija
  • 0,2% fosforja

Takšno seno konju nudi dovolj energije za lahko delo, ne vsebuje pa dovolj beljakovin (za razvoj mišic in obnovo organizma), ter antioksidantov, vitaminov in mineralov.

Prosti radikali: tako kot ljudje, tudi konji proizvajajo proste radikale, ki poškodujejo celice, kožo in DNA. Navadno se jim telo lahko upira, kadar pa je organizem oslabel zaradi bolezni, napornih treningov, pomanjkanja hranilnih snovi, vitaminov in mineralov…, pa začne telo proizvajati več prostih radikalov. Takrat je potrebno organizmu dodajati antioksidante, ki se borijo proti prostim radikalom.

Vsebnost pomembnih elementov v 1 kg sena


element IU/kg

Cu (baker)

Zn (cink)

Se (selen)

dnevne potrebe
500 kilogramskega konja

10

40

0,1

vsebnost
elementov v
1 kg sena

2

20

0,0

Slaba kvaliteta sena lahko botruje:

  • motni, nasršeni dlaki
  • slabem razvoju mišičevja (pomanjkanje beljakovin)
  • slabih kopitih (pomanjkanje cinka)
  • povečani nevarnosti za obolenja dihal (prah)

Kako zmanjšati prašnost sena? Seno namakamo 30 min pred hranjenjem v vodi. Če bomo namakali manj, bo seno še vedno prašno, če dlje, bo voda iz sena izprala hranilne snovi.

2. korak: Če hočete svojemu konju nuditi pravilno prehrano, morate vedeti, koliko konj tehta.

Ker ima le malo lastnikov konj dostop do tehtnice za konje, si pomagamo drugače. En način je, da približno konjevo težo izračunamo s pomočjo formule. Drugi način je, da si pomagamo z merilnim trakom, ki na podlagi obsega prsnega koša, precej natančno pokaže težo konja. Natančnost traku so preizkušali na tridnevnem tekmovanju, kjer je trak zaznal spremembe v teži, ki jo je konj izgubil z znojenjem med tekmo.

Za neko osnovno vodilo, ali je konj presuh, predebel ali ravno pravi, pa lahko uporabite sistem ocenjevanja telesne pripravljenosti. To naredimo takole:

konja vizualno razdelimo na tri dele: 1. vrat, 2. hrbet in rebra, 3. medenica
otipamo maščobo in ocenimo vsak del posebej s stopnjami od 1 (zelo suh) do 5 (zelo debel)
seštejemo točke in dobimo indeks
Za lažjo predstavo:
Dobro pripravljen tekmovalni konj (npr. galoper) naj bi kazal zadnji dve rebri.

Lepo vzdrževan rekreativni konj mora biti dovolj »suh«, da lahko z rahlim pritiskom otipamo rebra, ne sme pa se jih videti.

3. korak:
Ugotovite, kakšno in koliko dela opravlja vaš konj.

koliko ur dnevno dela
kakšno delo opravlja (lahek teren, zahtevni treningi…)
koliko ur na dan se pase
ali ga jaha izkušen ali neizkušen jahač (konj porabi veliko več energije, da nosi neizkušenega jahača, saj ga ta lahko spravlja iz ravnotežja, obremenjuje, ovira pri gibanju)
4. korak: ugotovite kakšen temperament ima vaš konj.

Glede na to, kakšen je temperament vašega konja, lahko s primerno prehrano do določene mere vplivate na to, da bo bolj miren konj malo bolj poskočen, ali pa zelo temperamenten konj malenkost bolj miren ;):

  • razgrajevanje vlaknin se odvija v debelem črevesu in to zelo počasi (tudi do 65 ur), kar pomeni, da je tudi sproščanje energije postopno. Če hočete zelo temperamentnega konja umiriti, ga torej hranite z veliko vlakninami (seno…), dodajate pa mu lahko tudi olja.
  • po drugi strani se žita razgrajujejo v malem črevesu in to zelo hitro, kar pomeni, da konju priskrbijo »hitro energijo«. Če želite, da bi zelo miren konj postal malenkost bolj poskočen, mu dajajte več žit.

visoko kalorična hrana

žita

nizko kalorična hrana

seno,

slama

“hitra” energija

žita

postopno sproščujoča se

energija

seno, olja

5. korak: ugotovite koliko hranite.

Stehtajte, koliko drži vaša merica. Merice so različno velike in merica različna hrana lahko različno tehta.

6. korak: Nadzorujte vsebnost vitaminov in mineralov.

Konju lahko primanjkuje vitaminov in mineralov če:

  • ga hranite samo s senom
  • ga hranite s senom + samo eno vrsto žit (samo oves, samo koruza, samo ječmen…)

ali

če konja hranite z industrijsko pripravljeno hrano, pa mu te dajete manj kot je priporočeno

TEŽAVE S HRANJENJEM IN PREBAVO

Omenili bomo tri glavne težave, povezane s hranjenjem in prebavo, ki so strah in trepet vsakega lastnika konja: kolika, laminitis in suh konj.

Kolika

Kako hraniti konja, da čimbolj zmanjšamo možnost kolike, ali izboljšati stanje, če jo konj že ima?

Vzroki kolike:

  • težave z zobmi (preglejte fige, če so v njih neprebavljena žita ali bilke sena/trave, daljše od 2 mm)
  • preveliki obroki zrnate hrane (če konju dajete več kot 2,5 kg žit na obrok, želodec ne more sprejeti toliko hrane in bo neprebavljena nadaljevala pot v debelo črevo, kjer lahko povzroči koliko)
  • neobdelana žita (z izjemo ovsa) povzročajo več težav (mehansko ali toplotno) obdelana
  • tudi hlapanje in grizenje lesa sta lahko vzroka za koliko, zato naj ima konj ves čas na razpolago dovolj sen za žvečenje

Kako se spopasti s koliko, kaj narediti v primeru kolike in kakšno dieto predpisati konju?

  • Otrobi. Če gre za konja po operaciji kolike, naj prvih 24 ur po operaciji dobiva smo otrobe. Otrobi pomagajo ponovno »zagnati« prebavila in delujejo kot odvajalo (za redno prehrano otrobi niso primerni, saj konju onemogočajo absorpcijo kalcija). »Otrobna« dieta je zelo priporočljiva tudi za kobile, ki so ravno žrebile (prvih 24 ur po žrebitvi).
  • Probiotiki. Pri koliki se poruši ravnovesje bakterij v prebavilih. Z dodajanjem probiotikov ponovno uravnovesimo bakterije v prvem delu črevesa in z njimi uravnamo kislost. Za uravnovešanje črevesnih bakterij zadnjega dela črevesa, dodajamo kvasovke.
  • Vitamin B. Vitamin B proizvajajo bakterije v zadnjem delu črevesja. Ta vitamin veča apetit in izboljša izkoristek energije. Porušeno ravnovesje bakterij v zadnjem delu črevesja onemogoči zadostno proizvodnjo vitamina B.
  • Antioksidanti. Ker je konj bolan, proizvaja več prostih radikalov, zato je za boj proti njim potrebnih več antioksidantov. Antioksidanti pospešujejo obnovo celic in izboljšajo imunski sistem.
  • Voda. Voda je nujna za normalno delovanje prebavnega trakta. Če konj med napadom kolike leži na tleh, mu omogočite dostop do vode. (Namig: če vaš konj ne mara piti vode, kadar ste na tekmi ali na poti, je pametno že doma v vodo dodajati nekaj jabolčnega soka. Ko ga potem dodate v vodo, ki je konj drugače ne bi pil, bo okus jabolčnega soka prekril neznan okus vode).Tudi jabolka in korenje so odličen vir vode.

Dve vrsti kolike:

  • kolika debelega črevesa
  • kolika tankega črevesa

Kolika tankega črevesa:

Cilj zdravljenja kolike tankega črevesa je povečati funkcijo debelega črevesa (da je tanko črevo čim bolj razbremenjeno). V zadnjem delu črevesa se prebavljajo vlaknine, zato konju s koliko tankega črevesa polagamo veliko visoko kvalitetnih vlaknin (seno…), lucerno, mu omogočimo dostop do kvalitetne paše (trava ne sme biti previsoka, saj je kot taka težje prebavljiva), dodajamo mu še pesne rezance z melaso, sojino olje, vitamine, minerale in kvasovke (kvas).

Kolika debelega črevesa:

Cilja zdravljenja kolike debelega črevesa sta dva:

  • povečati funkcijo tankega črevesa (da je debelo črevo čim bolj razbremenjeno). V tankem črevesu se prebavljajo žita, zato konju dajemo mehansko (še raje pa toplotno) obdelana žita. Obroki naj bodo majhni (manj kot 1 kg)
  • podaljšati čas prebave (pred žiti konju ponudite kvalitetno seno)
  • z dodajanjem probiotikov izboljšamo delovanje tankega črevesa

Pomembno:

  • če zadnji del črevesja (debelo črevo) ne deluje zadovoljivo, konj ne bo preživel
  • če debelo črevo ne deluje normalno, je najslabše kar lahko naredite to, da konju omogočite dostop do slame
  • poskrbite, da tudi konj, ki je koliko debelega črevesa že prebolel, nikoli nima dostopa do slame
  • če ima konj koliko, ni pametno imeti v boksu napajalnika, saj tako ne morete nadzorovati, koliko vode spije. Napajalnik izklopite dokler konj ne izdravi in konj redno napajajte iz vedra

 

Laminitis

Laminitis je izredno boleče obolenje, pri katerem se kopitna kost obrne proti tlom in lahko v skrajnem primeru tudi prebode podplat kopita.

Strokovnjaki še vedno ne poznajo vzroka laminitisa, sklepajo pa, da je vzrokov lahko več.

Večina primerov laminitisa se pojavlja spomladi in poleti. 50% primerov povezujejo s prevelikimi obroki zrnate hrane ali preveč sveže trave.

Zakaj škrob povzroča laminitis?

Škrob naj bi se prebavljal v tankem črevesu. Če iz kakršnega koli razloga pride do debelega črevesa, povzroči napake v delovanju kopitnega mehanizma.

Škrob v prehrani ni slab, a ga je treba pravilno obdelati, da ga konj lahko prebavi. Pri konjih, ki so nagnjeni k laminitisu, se je škrobu bolje izogibati. Energijo takšnim konje priskrbite s kvalitetnim senom in olji. Če konju dajete škrobnato hrano (npr. koruza), mora biti hrana pravilno obdelana, obroki pa izredno majhni.

Fruktani in laminitis

Ena od teorij o vzroku za laminitis pravi, da ga povzročajo fruktani.

Kaj so fruktani?

Trava shranjuje svojo energijo v obliki fruktanov. Proizvajajo se v procesu fotosinteze. Rastlina proizvede sukrozo in raste. Če ne more rasti (pomanjkanje vode, svetlobe, toplote…) to energijo spravi kot fruktane. Različne trave hranijo različne količine fruktanov. Temperatura je pomemben faktor. Pri temperaturi 5- 10 stopinj Celzija trava ne raste, zato energijo shranjuje kot fruktane. Pri višjih temperaturah trav energijo porabi za rast in razvoj in fruktanov ne potrebuje. Pomembna je tudi svetloba. Rastlina rabi svetlobo za rast, se pravi ob pomanjkanju svetlobe ne raste in zopet energijo shrani kot fruktane.

Najbolj nevarna kombinacija je torej: hladno, suho in sončno.

 

Fruktani se prebavljajo v debelem črevesu, zaradi česar se izloča kislina, ki povzroči nepravilnosti v lamelah, ki so vezni del kopita.

Edini način, kako konju preprečimo dostop do sveže trave in škroba je, da nima dostopa do sveže trave in da mu ne dajemo zrnate hrane. Kar pa bi bilo, vsaj v prvem primeru, že na meji mučenja. Obstajajo še druge možnosti:

  • konja spuščamo na pašo samo, kadar ni fotosinteze (ponoči)
  • konja spuščamo na pašo z nagobčnikom, ki mu preprečuje jesti svežo travo, a mu mora omogočati dostop do vode
  • na pašniku gojite tiste vrste trav, ki shranjujejo manj fruktanov in ki imajo več listov kot stebel, večina fruktanov je namreč shranjenih v steblih
  • debelost je eden glavnih faktorjev pri laminitisu. Konj za laminitisom ali konj, ki je nagnjen k laminitisu, bi moral biti bolj suh, kot povprečen, zdrav konj

Prosti radikali in laminitis

Raziskave so pokazale, da konji z laminitisom proizvajajo neprimerno več prostih radikalov kot zdravi konji. Zato je dodajanje antioksidantov konjem z laminitisom izredno pomembno.

Prehrana za pridobivanje na teži

Za pridobivanje telesne teže velja znana formula: vnos kalorij mora biti večji od njihove porabe.

Možni razlogi za premajhno telesno težo:

  • težave z zobmi (neučinkovita predelava in slab izkoristek hrane)
  • okuženost s črevesnimi zajedavci
  • star konj (slabša sposobnost izkoriščanja hrane)
  • bolezen (npr. nepravilno delovanje jeter)
  • neprimerna prehrana
  • Kako dolgo ima konj težave s prenizko telesno težo?
  • Hitra, nenadna izguba telesne teže kaže na bolezensko hujšanje, postopna izguba teže pa na napačno prehrano.
  • Ali čas začetka težav sovpada s spremembo v prehrani, načinom dela (ali konj več in bolj intenzivno dela, hrana pa je enaka, kot prej, ko je delal manj)?
  • Premislite ali je imel konj v preteklosti težave s prebavo ali kake druge bolezni ali težave, ki bi lahko vplivale na prebavo.
  • Obremenitev – primerjajte konjevo sedanjo obremenitev z obremenitvijo, kakršna je bila, preden je konj začel hujšati.
  • Izračunajte konjevo težo in ocenite njegovo kondicijo (glej poglavje Praktična uporaba znanja o konjski prehrani/2. korak).

Ocenite trenutno prehrano:

  • preglejte seno (koliko ga konj poje in kakšna je kvaliteta sena)
  • določite prehrano, ki bo konju omogočala da bo postopoma zaužil več kalorij, kot jih porabi (stehtajte, koliko sena in koliko zrnate hrane konj dobiva)
  • dnevno količino hrane razdelite na čim več obrokov

Cilji:

  • doseči maksimalno prebavljivost in izkoristek hrane
  • zagotoviti uravnovešeno prehrano, z zadosti vitamini in minerali
  • povečati vnos kalorij
Energijske vsebnost različnih hranil

nizka energijska vrednost

visoka energijska vrednost

zimska paša

spomladanska paša

seno

detelja

slama

pesni rezanci

nizkoenergijski koncentrati

visoko energijski koncentrati

oves (ima veliko energije, a najmanj med žitaricami)

olja

koruza

Nadzorovanje telesne teže:

  • težo izračunavajte redno vsak teden, ob istem času
  • zapisujte si rezultate in na podlagi njhi ugotovite, ali konj pridobiva težo, jo izgublja ali ohranja enako

Pomembno: količino hrane povečujemo počasi, postopoma. Ob vsaki spremembi počakamo 2-3 tedne na rezultate, na podlagi katerih se potem odločimo, ali je dieta prava, ali so še potrebne spremembe.

Vir podatkov: seminar voden s strani strokovnjakinje za prehrano konj (podjetje Dodson & Horrell)

BREZ KOMENTARJEV