Sposobnost zaznave

Sposobnost zaznave

784
0
SHARE

Samo peščica živali lahko v ogledalu prepozna svoj odsev. Ali ga lahko tudi konji?

Univerza v Pisi v Italiji, je naredila raziskave ravno na to temo. Raziskave pilotske študije so vključevale štiri konje: Gina, Calippo, Julia in Betsie.  Ekipa, ki je sodelovala v raziskavi je pred začetkom raziskave napisala članek za revijo PLOS ONE v katerem povedala, da smo ljudlje ena izmed redkih bitji, ki so zmožna v ogledau prepoznati sama sebe. Poleg ljudi sem sodijo še: velike opice, delfini, sloni in srake.

V raziskavi je bilo ugotovljeno, da konji uporabljajo svoj dolgotrajni spomin. Imajo spomin za pojme, katere zazanavajo z različnimi čutilnimi sistemi, individualno prepoznajo druge konje, ljudi in okolje v katerem se nahajajo ter sposobnost čustvene komunikacije. Prepoznati znajo tudi obrazne mimike človeka in drugih konjev. Vsi te podatki so jasni indikatorji, da so konji kognitivne živali.

Raziskovalna ekipa je konje postavila v okolje, ki je uravnoteženo in ki ga konji poznajo ter se tam počutijo domače – pašnik. V različnih situacijah so jih postavili pred ogledala ter posneli njigove reakcije. Izvajali so tako imenovani »mirror mark test«.

Pri tem testu se markirna točka (ponavadi je to gel ali kos blaga) nanese na konja na mesto, kjer je konju neopazno, do trenutka ko se pogleda v ogledalo. Če konj smatra podobo v ogledalu kot svojo, bo svoj odsev uporabila kot sredstvo, da stvar na njenem telesu preišče in spraska.

Ekipa je eksperiment izvedla na dva načina. V prvem so bili konji izpostavljeni ogledalu 6 dni v okolju ki so ga poznali. Ogledalo, ki je bilo v velikosti 150 x 220 cm je bilo nekaj časa pokrito in nekaj časa odkrito. Ta taktika jim je pripomogla pri ugotovoitvah ali se konjeva reakcija nanaša na njegov odsev v ogledalu ali samo na prisotnost ogledala kot neznanega predmeta v bivalnem okolju.

Drugi način eksperimenta pa je potekal tako, da so vsakega konja poesebej spustili pred ogledalo, nanj pa so namestili markirno točko. Na prvem delu poskusa je bila markirna točka prozorna (“sham control”) na drugem delu pa je bila obarvana. Markirne točke so se nahajale na konjevem obrazu. Naslednji dan so ponovili isti scenarij vendar tako, da so se markirne točke nahajale na drugi strani konjevega obraza.

Raziskovalna ekipa je ugotovila veliko razliko pri obnašanju konj kadar je bilo ogledalo pokrito in kadar odkrito.

Pred zakritim ogledalom konji niso kazali posebnih znakov obnašanja medtem, ko pri odkritem ogledalu, so se konji zadrževali zelo dolgo.  Vsi konji so pogledali nazaj v ogledalo le kadar je bilo dogrnjeno.

Trije od štirih konjev so pred ogledalom izvajali ustne premike kadar je bilo ogledalo odkrito.

Konji Gina, Betsie in Julia so poizkušale odstraniti tako prozorne kot barvne markirne točke na telesu, predvsem tiste na desni strani.

Čeprav so bile določene oblike obanašanja dvoumne, so vseeno prišli do zaključka, da konj lahko prepozna svoj odsev v ogledalu.

 

Vir: Horse talk, 2017: http://www.horsetalk.co.nz/2017/05/17/mirror-mirror-wall-horse-recognize/#axzz4iwC5E0Dw