Stepišnik zavrača Židanovo darilo

Stepišnik zavrača Židanovo darilo

1281
0
SHARE

Vir: Tatjana Pihlar, Dnevnik, 21. 6. 2013
Foto: Jaka Adamič, Dokumentacija Dnevnika

 

Kmetijski minister Dejan Židan želi v Lipici skrbeti le za konje. Obubožani turizem bi prepustil ministru za gospodarstvo Stanku Stepišniku, ki pa tega bremena ne želi prevzeti.

 

Prihodnji teden naj bi bilo malce bolj jasno, v katero smer se bo v prihodnje razvijala Kobilarna Lipica (KL), ki ima težave vse od leta 1996, ko je država s posebnim zakonom postala njena stoodstotna lastnica. Vlada zakon o KL, ki bo do ponedeljka, 24. junija, še v javni obravnavi, znova spreminja. Kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan se je namreč odločil, da bodo kmetijci poslej bedeli le nad lipicanci, medtem ko je v osnutek novele zakona o KL zapisal, naj vodenje gostinsko-turističnega dela ter s tem izgubarske gospodarske družbe Lipica Turizem (lani je ustvarila skoraj milijon evrov minusa) prevzame ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Nepremičnine, namenjene turizmu (oba hotela, igrišči za golf in tenis…), naj bi oddali v najem ali dolgoročni najem (do 50 let), premično premoženje, ki ni namenjeno javni službi (reji in vzreji lipicancev), pa bi lahko prodali ali kako drugače odtujili, piše v osnutku novega zakona o KL.

Toda gospodarski minister Stanko Stepišnik nam je povedal, da se s tem ne strinja. »Kobilarna in turizem v Lipici morata ostati skupaj, saj se dopolnjujeta. Ne moremo ju kar tako deliti. Sam tega bremena ne želim prevzeti. Ločitev bi prišla v poštev le, če bi prej dobili strateškega partnerja, ki bi prevzel in vodil turizem v Lipici,« je odločen Stepišnik.

V državni kobilarni le še pastirji?

Dobri poznavalci Lipice menijo, da bi delitev na dvoje pomenila njeno uničenje. Ugotavljajo, da ni cilj sprememb polastiti se le turizma. »Naslednja stvar bodo vožnje s kočijo, ogledi kobilarne… Bodo v državni kobilarni sčasoma le še pastirji? In kaj bo s hotelom Klub, če ga oddajo v najem zasebniku? Dostop do kobilarne je čez dvorišče tega hotela, in če bi novi najemnik postavil zapornico, vstop v kobilarno ne bo več mogoč,« opozarjajo mnogi.

Tudi sežanski župan Davorin Terčon (državna kobilarna je na območju občine Sežana) nasprotuje razkosanju Lipice. »Kako bodo ločili gosta, ki gre jahat in potem na kosilo? Na čigavem parkirišču bo lahko parkiral? Zavarovano območje, ki obsega 311 hektarjev, mora ostati celota in v državni lasti. Osnovna čreda konj, hlevi iz obdobja Avstro-Ogrske, Muzej lipicanca, Galerija Avgusta Černigoja… naj ostanejo kot varovana kulturna dediščina, vse drugo bi lahko bilo predmet trženja, ki pa ga je treba izpeljati pregledno in v soglasju z vlado,« ocenjuje Terčon.

Noben direktor ne konča mandata

Sežanski župan edino rešitev vidi v čimprejšnji oddaji gostinsko-turistične dejavnosti v najem ali v koncesijo, v tem, da je za Lipico pristojno le eno ministrstvo, da se vplivno območje okoli tega kulturnega spomenika zmanjša na razumno velikost in da se poenostavi upravljanje. »Vodenje KL mora biti stabilnejše, saj noben direktor ne konča mandata,« ugotavlja Terčon. Dodajmo, da so se v zadnjih treh letih v Lipici zvrstili trije direktorji (Matjaž Pust, Tomi Rumpf in Boštjan Bizjak) in trije predsedniki sveta KL (Igor Trebec, Maja Simoneti in Marjan Hribar); to nedeljo poteče štiriletni mandat vladnim nadzornikom, od katerih dva (Mitja Pavliha in Venčeslav Radi) na seje sveta že od lanskega oktobra sploh ne hodita.

Sindikalisti: Turizem in kobilarna naj se spet združita

Tudi Bojan Kramar, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko, nasprotuje predvidenim spremembam zakona o Kobilarni Lipica. »Z vidika zaposlenih bi bilo najbolje, če bi družbo Lipica Turizem znova pripojili javnemu zavodu KL, kot je bilo pred letom 2007. Le tako bo zagotovljeno enotno vodenje politike na kompleksu. Če bi se pojavila neka zasebna družba, ki bi kupila ali najela gostinsko-turistične objekte, ne bi bilo celovitega marketinga in prodaje lipiških produktov,« nam je svoje nestrinjanje utemeljil Kramar.

SHARE
Prejšnji članek300 otrok na konja
Naslednji članekUspeh Gaja Riossse

BREZ KOMENTARJEV