Stric med konji

Stric med konji

3609
0
SHARE

Vsi verjetno poznate tisti pregovor:”Lahko ukažeš kastratu, prosiš kobilo, a z žrebcem moraš stvari predebatirati.
torej…

Žrebec ali kastrat?

Težka odločitev? Mnenja večine dobrih rejcev je:”Če gre za izjemno perspektiven plemenski material da, drugače pa naredi lastnik sebi in žrebcu veliko uslugo, če ga kastrira.”

In če se vseeno odločite za žrebca? Predvsem morate vedeti nekaj osnovnih stvari, glede katerih so si vodilni konjarji in rejci po svetu enotni. Prva in najbolj pomembna – žrebec ni za začetnika!

Trdna pravila za ravnanje z žrebcem ne obstajajo, vedeti morate nekaj specifičnih lastnosti:

  • Žrebički so že od majhnega bolj nagnjeni k ščipanju in grizenju kot njihove vrstnice ženskega spola.
  • Z dajanjem priboljškov iz roke takšno vedenje samo vzpodbujate – kmalu bo začel sam iskati sladkorčke in če ga ne najde… se vse skupaj lahko kaj hitro sprevrže v za vas predvsem neprijetno, zanj pa izredno zabavno igro v stilu “pritihotapi se – uščipni – zbeži” -torej priboljške, če jih želite dajati, polagajte med hrano ali na tla, koristnejša nagrada mu bo pohvala in božanje.).
  • So bolj spretni s prvimi nogami.
  • Razmišljajo hitro in njihov um deluje vedno v najvišji prestavi.
  • Potrpljenje je kratkotrajno.

Zakaj se kastrira?

Zamislimo si sledečo situacijo: Skoti se žrebček in že po nekaj dneh se rejcu svetijo oči, ko ga gleda na paši. Žrebček zraste v enoletnika in se razvije v majhnega lepotca. Zunanjost brez pripomb, kot balerina, odličen rodovnik, dobre možnosti pri licenciranju. Ali bi kastrirali takšnega žrebčka? Če je vaš odgovor ja, potem bi vas vsak rejec gledal postrani. Na noben način ne bomo kastrirali majhnega »Donnerhalla«, saj se morajo njegove lastnosti prenesti na potomce. Zakaj se torej kastrira? Zaradi treh razlogov:

1. Žival nima tako izraženih rasnih značilnosti kot bi želeli in v reji nima nekih večjih možnosti oz. nima možnosti na licenciranju.

2. Žival ima neko zdravstveno oviro, ki se da rešiti s kastracijo.

3. Žival je preveč agresivna in žrebčevska in predstavlja nevarnost za vse, ki ravnajo z njim.

Zgodi se namreč, da so določeni mladi žrebci preobremenjeni z vlogo pripustnega žrebca in razvijejo težke motnje obnašanja in agresije. Če takšnega konja kastriramo, mu s tem naredimo le uslugo.

Anekdota #1: “Zeleni lastnik”

Kupite si prekrasnega žrebca. Čistite in krtačite ga vsak dan da lahko to veličastno bitje razkazujete radovednim obiskovalcem in ga zapirate v njegov boks. V izpust ga ne spuščate preveč radi, da se ne bi zunaj povaljal in umazal, da ne bi vznemirjal drugih konjev, pa, roko na srce, predvsem zato, ker vas je malo strah, kako ga boste lahko obvadovali, ko bo zunaj na prostosti. To je pač žrebec in potrebuje posebno skrb. Ko ga tako že nevemkolikič spet čistite in se žrebec začne dolgočasiti, vas uščipne. Ko ga spet peljete iz boksa, da ga pokažete gostom (že petim danes), se vam ob povratku v hlev začne vzpenjati, ker kot žrebec pričakuje “nekaj več”, ne samo poziranje in še sreča, da je pri roki bič, s katerim ga lahko na hitro spravite k pameti. To, dragi lastnik, je najboljši način, da začne kuhati zamero. Če se vaš varovanec odloči, da vas “bo dobil”, vas bo dobil, enkrat že. Na razpolago ima 24 ur na dan, da premleva o dogajanjih okoli njega in samo iskrica storjene mu krivice lahko vzplamti v pravi pekel divjajoče več sto kilogramske razjarjene mase.

Anekdota #2: “Kastrat, ki misli, da je žrebec”

Bilo je enkrat lani pozimi, ko je v jahalni klub prišel nov konj, pasme Arabec-Appaloosa, po imenu Shadow. Shadow je kot ponavadi absolviral perfektno predstavo v »arabskem stilu« – visoko dvignjena glava in rep ter dvigovanje nog do ušes. Med prisotnimi jahači se je slišalo šepetanje: »Vau, kako postaven žrebec!«
Žrebec? Mogoče po obnašanju, a ne v anatomskem smislu. Ampak ker Shadow tega ne ve, se še vedno obnaša kot »El Macho Hysterico«, tako kot veliko njegovih kastriranih vrstnikov. To ali pride konj do izraza torej nima veliko skupnega s konjevima dvema majhnima organoma.

Malo za šalo malo za res

»Kaj pravzaprav pomeni kastrat?« … No, odgovor je lahko podati odraslemu človeku. Kaj pa majhnemu otroku? ….»No, to je žrebec, ki ne more postati očka. Kastrat je lahko samo stric.«

Ali krajše: “Kastrat je konj moškega spola, ki so mu operativno odstranili moda.”

Sedaj obstaja pri konjih tudi že metoda sterilizacije, ko konju samo preščipnejo semensko povesmo, kar za konja ne pomeni tako velikega posega in tudi moda se ohranijo.

Dobri stric med konji

Kastrate so poznali že v srednjem veku kot »mirnejšo alternativo« za ženske in otroke. Pozneje, ko so se konji množično uporabljali v konjenicah, so prevladovali kastrati, saj so veljali za mirnejše in obvladljivejše. Tudi konjeniške policije skoraj brez izjem uporabljajo kastrate. To utemeljujejo s tem, da bi se kobile lahko gonile in »po pomoti« postale breje, žrebci pa pogosto delo raje zamenjajo z zabavo.

Zunanjost
Večini kastratov manjka impozantna zunanjost, ki jo imajo njihovi »polno opremljeni« kolegi. To se zgodi med drugim zaradi pomanjkanja hormona Testosterona (moškega spolnega hormona). Proizvodnja tega hormona se odvija v modih in v nadledvični žlezi. Veliko testosterona hitreje zaključi rast in kot naravni anabolik spodbuja rast mišic. Poleg tega ta hormon posega še v 30 drugih rastnih procesov v moškem telesu. Če torej kastriramo žrebca, kar se ponavadi zgodi v starosti od enega in pol do dveh let, ta žival še ni popolnoma razvita. Že nekaj tednov po kastraciji pa začne padati raven testosterona v telesu in ta ne more več pomagati pri rasti. Raven testosterona pri žrebcu je en nanogram na milimeter, medtem ko je ta pri kastratu 0,05 nanograma na milimeter. Kljub temu lahko kastrat ob rednem gimnasticiranju in treningu razvije dobre mišice, ravno tako kakor lahko žrebec svoje mišice izgubi, če se ga uporablja le za ogled na paši in si napase viseči trebuh.

Obnašanje
Kastratovo obnašanje se da ponavadi določiti glede na trenutek kastracije. Če se ga kastrira zgodaj, se pravi v starosti enega do dveh let, bo večinoma za zmeraj ostal otročaj. Se pravi, da mu razen igre in crkljanja, po glavi ne bo hodilo veliko stvari. Za njegov nadaljnji razvoj psihe mu namreč manjka hormonski »cocktail«. Ravno zaradi tega je zgodaj kastriran kastrat zelo obvladljiv in prilagodljiv konj, njegovo otročjost pa v oziru drugih prednosti radi vzamemo v zakup. Tako zgodaj kastriran kastrat nikoli ni bil vodja črede, nikoli ni sodeloval v resnih bojih z drugimi žrebci in je bil vedno voden s strani drugih članov črede. Enoletnik, ki ga kastriramo, je ponavadi 6 mesecev svojega življenja preživel pri mami, se pravi mu niti na misel ni prišlo, da bi se komu upiral. Kastrati, ki jih kastriramo pozneje, se pravi starejše od treh let, svojega žrebčevskega obnašanja ponavadi ne izgubijo. To se zgodi zaradi tega, ker se je to obnašanje vtisnilo v spomin, da se tako obnašajo tudi brez visoke ravni hormona. Tako se lahko zgodi, da pozno kastrirane kastrate ne moremo ločiti od kobil v pojatvi in se lahko le te nalezejo na paši marsikatere spolne bolezni.

Prednosti življenja stricev
Kastrati imajo veliko prednosti. Tako zase kot za svoje lastnike. Ponavadi niso – četudi pozno kastrirani – posebno agresivni in so lahko obvladljivi, z njimi se da torej veliko lažje jahati s prijatelji ali na turnirju. Kastrat si ponavadi ogleda več sveta kot njegov žrebčevski kolega s »hormonalnim overloadom«, ki ga lastnik ne upa spustiti iz boksa. Največja prednost pa je da lahko. Da, in to v nasprotju z žrebcem, vedno kadar se njemu in njegovim prijateljicam na paši zljubi. Z uravnovešenim spolnim življenjem postanejo konji mirnejši. Kastrat lahko ima torej popolno socialno življenje, tako se lahko bojuje z drugimi žrebci in kastrati za položaj v čredi, osvaja lahko kobile in sklepa prijateljstva. Seveda to lahko počnejo tudi žrebci, a ponavadi le v skupinah mladih žrebcev in so prikrajšani za svobodno življenje v čredi.

Primernost
S kastratom lahko delamo skoraj vse, kar zmore žrebec. Pri tem obstaja le majhna omejitev – to so šole nad zemljo.

Za kapriolo npr., pri kateri konj visoko skoči in nato brcne z nogami nazaj, mora konj razviti visoko stopnjo agresije, kar kastratu le težko uspe. Za druge »nastopaške« elemente: španski korak, piaffe, passage in courbette pa velja, da se jih kastrat lahko nauči popolnoma enako kot žrebec ali kobila. Vendar pa pri izvedbi ne postane tako agresiven kot žrebec, saj lahko te vaje pri žrebcu vzpodbudijo proizvodnjo testosterona saj spominjajo na bojno pripravljenost v borbi. V nasprotju z žrebcem kastrat te vaje pojmuje le kot trening za posladke.

Sklep

Kastrat se pojmuje kot »obvladljiv in nezapleten« konj. V obnašanju včasih malce spominja na žrebca, a nima »problemov v glavi«, kot jih imajo nekateri žrebci, če se pojavi kobila.

No, nekateri lastniki žrebcev pravijo: 1 možgani in 2 žogici, jasno je, kdo ima prevlado…

Žrebci so velikokrat po krivem ožigosani, kot neobvladljivi in nevarni, vendar se je potrebno zavedati, da lahko vsak konj in vsaka žival v napačnih rokah in z napačno vzgojo na dobri poti, da postane “neobvladljiva zver”.
SHARE
Prejšnji članek5. konjeniške igre
Naslednji članekJedilnik za konjske gurmane