Zakorakali smo v sezono žrebitev in tudi ponovnih pripustov. V iskanju primernega plemenjaka smo postavljeni pred tri opcije. Prva je enostavno izbrati najbližjega in se s tem izogniti transportu žrebeta in, med drugim, prihraniti pri svojem èasu in tudi živcih. Druga opcija, ki poèasi, a zanesljivo prihaja v Slovenijo je umetna oploditev. Tretja je seveda prevoz kobile in nastanitev pri izbranem žrebcu. Sicer smo relativno hitro iz enega konca Slovenije na drugem, pa vseeno je takšna pot za kobilo in nekaj tednov (ali celo dni) staro žrebe izredno naporna, tako fizièno, kot psihièno.{+++}{+++}
V eni izmed kar nekaj raziskav glede transporta konj na University of Californija v Davisu so med drugim prišli do zakljuèka, da je za ublažitev stresa tekom transporta za konja najbolje, da je, v primerni prikolici, odvezan (veè o omenjenih raziskavah lahko preberete na http://www.vetmed.ucdavis.edu/ ). Rezultate takšnih raziskav je sicer dokaj težko prenesti v naše razmere, ker ne zdržijo primerjave že npr. pri dolžini transporta, tudi ceste, po katerih slovenski rejci prevažamo svoje konjièke so dokaj drugaène, ravno tako kot tudi, v veliki meri, prikolice, ki se uporabljajo v Sloveniji. Zato naj bodo omenjene raziskave samo za razširjanje lastnega obzorja in vpogled v težave, s katerimi se sooèajo rejci po svetu – in pa seveda – tudi pri nas – lastniki, trenerji in tekmovalci športnih konj, ki nastopajo izven okvirov naše države.
Torej, povpreèen lastnik bo kobilo v prikolici peljal privezano. Kakšno prikolico uporabiti? Èe ste pred nakupom svoje lastne kaj premišljevali, ste si nabavili, èe že ne dvojno, vsaj malo razširjeno, v kateri bo kobili in žrebetu malo bolj udobno kot v enostavni ozki prikolici za prevoz enega konja. Tudi èe si jo morate izposoditi, poizkusite najti raje širšo kot ožjo. Seveda v dvojni prikolici vedno obstaja problem, da bo majhno žrebe tavalo okrog in bo kobila zaradi tega še bolj nemirna. Zadevi se izognete lahko npr. z dvema balama slame, s katerima pregradite drugo stojišèe vzporedno s predelno steno, tako da pustite žrebetu malo manevrirnega prostora spredaj, kjer bo še vedno pod budnim oèesom matere.
Nekaj dni staro žrebe lahko sicer dobesedno odnesete na prikolico, vedeti pa morate, da bo že èez en teden, ko se boste vraèali domov, veèje in težje. Idealno bi bilo, da bi transportirali žrebe, ki bi se že dalo voditi in bi bilo, kljub svoji “mladosti”, navajeno prikolice, ravno tako pa tudi kobila. Že sama pot je dovolj stresna, tako zanju kot za vas, in “borba” pri nalaganju bo stres samo še poveèala. Veè kot se boste prve dni in tedne ukvarjali z žrebetom, bolje bo zanj, manj bo možnosti, da se poškoduje v prikolici, lažje ga bo razložiti in tudi vam ga bo verjetno majèkeno lažje pustiti za nekaj dni v oskrbi pri tujih ljudeh, èe boste vedeli, da se pozitivno odziva na èlovekov dotik in oskrbovanje (s tem imam v mislih drisko zaradi kobiline gonitve in s tem povezano ustrezno zdravljenje – tudi o tem se je dobro pogovoriti z zaèasnimi oskrbniki).
Èe se vrnemo nazaj na prikolico – pred transportom jo obvezno preglejte glede izpravnosti, ravno tako tudi avtomobil. Tla v prikolici na debelo nasteljite s kvalitetnim nastiljem, ki nikakor ne sme biti prašen. Poskrbeti morate tudi na ustrezno zraèenje v prikolici, odvisno seveda od zunanje temperature in vremenskih razmer.
Èe se le da, ne potujte sami. Sicer si nihèe ne želi komplikacij na poti, v kolikor pa do tega pride, jim bo ena sama oseba težko kos. S sabo je priporoèljivo imeti rezervno vrv in oglavnico, ne bo pa škodil tudi kak rezervni kos garderobe za vas.
Vsaka šola nekaj stane in povem vam, da nikoli veè ne grem na pot s konji brez dvojne rezerve zgoraj naštetega. Ko se zdaj spomnim na, blago reèeno, “neprijetnost” na poti iz pripusta, se zavedam, da smo jo, vsi skupaj, še dobro odnesli. Umazana obleka in dvourna vožnja do doma v avtu, kjer je, prav zaradi obleke, “vonjalo” kot v slabše oèišèenem hlevu ni bilo niè v primerjavi s situacijo, ki jo je bilo treba obvladati pred tem. Ne glede na to, kako debelo nastelješ prikolico in kako previdno voziš, se še zmeraj lahko zgodi, da žrebe spodrsne in pade, v najslabšem primeru kobili pod zadnje noge. Èrnejši scenarij bi si verjetno težko zamislili. Žrebe, ki se ga ne da izpod razburjene kobile rešiti drugaèe kot da se ga potegne iz prikolice, kobila, ki se, v strahu za žrebe, odtrga in na vratih prikolice krepko odrgne zadnji nogi, neskonèno preprièevanje kobile na parkirišèu zraven prometne ceste, da jo žrebe èaka na prikolici, èeprav ga, zaslepljena od sonca ne vidi, in mali, nesramni mulec v prikolici, ki od sebe ne da niti glasu, da bi ga mama slišala in pohitela k njemu… Kljub vsemu kanèek sreèe – odtrgana vrv je bila še ravno dovolj dolga za ponovno privezovanje ker – uganili ste, rezervne nismo imeli s sabo. Prviè, zadnjiè in nikoli veè! Verjetno je odveè tudi pripomniti, da smo naslednjih sto kilometrov stali vsakih deset minut in kontrolirali stanje v prikolici.
Vozite previdno. Èeprav je kobila morda navajena vožnje v prikolici, žrebe prav gotovo ni. Èe potujete po veèjih prometnicah, poslušajte prometna poroèila glede zapor na cestah. Razmišljajte tudi o èasu potovanja ter se izogibajte prometnih konic in, èe potujete poleti, višjih temperatur.
Veèkrat se ustavite in prekontrolirajte stanje. S sabo imejte vedro in posodo z vodo, da ponudite kobili piti in èe bo žrebe izkoristilo postanek za hitro malico, poèakajte, da se napije mleka do sitega in šele potem spet krenite na pot.
Dogovorite se z zaèasnimi oskrbniki, da bodo, prav zaradi stresa od potovanja, prvi in drugi dan opazovali kobilo in žrebe bolj pozorno kot obièajno.
Pa veliko sreèe!
