Užitek je, ko veš da znaš in da te razumejo!

Užitek je, ko veš da znaš in da te razumejo!

1382
0
SHARE

“Vaquero Horsemanship izhaja iz Kalifornije in predstavlja edinstven odnos med človekom in konjem. Za Vaquerota je konj vedno na prvem mestu. Predstavlja njegov ponos in njavečjo dragcenost.”

Pri nas v Sloveniji se s tem že dolga leta ukvarja g. Boris Sušec. Za nas si je vzel nekaj časa, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj in potešil našo radovednost.

Za naše bralce, ki vas še ne poznajo, na kratko povejte kdo ste in s čim se ukvarjate.
Moje ime je Boris Sušec, prihajam iz Podkraja pri Velenju. Del svojega življenja sem posvetil konjem – temu kako jih razumeti, kako jih učiti ter kako to predstaviti ljudem, da bi bilo kar se da najlažje. Zanimam se tudi za dresurno jahanje, western jahanje, jahanje z »garocho«, working equitation, delom z živino,… Predvsem pa neizmerno uživam v družbi teh prelepih živali. Nisem preveč tekmovalen, tekmujem pa sam s sabo. To mi je večji izziv. Mogoče ne bom nikoli najboljši, vem pa, da sem boljši, kot petnajst let nazaj in nadaljujem v tej smeri.

Komu so namenjene storitve, ki jih ponujate?
S svojim delom pomagam tako profesionalnim jahačem, kot rekreativnim, čistim začetnikom, pa tudi tistim z nekaj več kilometrine v konjskem svetu.

Ali pri delu s konji uporabljate kakšne posebne tehnike? Katere? Nam jih lahko opišete?
Tehnik je toliko, kot je dni v letu, odvisno je ali izberemo pravo. S tem mislim ali bo primerna za dotičnega konja in človeka. Prej, ko konj razume kaj želimo od njega, prej se bo nehal upirati in bo začel z nami sodelovati. Zato pa je potrebno znanje, čas, potrpljenje, opazovanje, analiziranje, primerjanje, saj si niti en konj ni enak. Pomembno je vedeti katera oprema je prava za nas in našega konja, kako jo pravilno uporabljati, kdaj vztrajat in kdaj odnehat, potrebno je upoštevati veliko dejavnikov.

Konju moramo biti vodja. Kdaj in pri kateri starosti je konju potrebno začeti postavljati meje?
Res je, konju moramo biti vodja. Kdo pa je vodja? Vsak si to razlaga po svoje.. Zame je vodja nekdo, ki ima znanje, izkušnje, je uravnotežena oseba, je miren, se ob njem počutiš varno. Je oseba, ki postavlja jasne meje, , je konstanten, pri delu ima občutek in še bi lahko našteval… Biti vodja je služba za polni delovni čas, ki se ne začne, ko konja zajahamo in konča ko ga razjahamo, ampak se začne v trenutku, ko nas konj vidi. Žrebički zelo hitro spoznajo, da morajo slediti svoji mami, saj ima izkušnje »kako preživeti«, nuditi varnost, zaščito pred drugimi konji ali ostalimi živalmi, kar je velikokrat lahko razlika med življenjem in smrtjo. Torej že zelo mladi žrebički se od črede naučijo spoštovati meje in če živijo z nami, jim moramo tudi mi postaviti meje, kaj se lahko in kaj ne. V nasprotnem primeru lahko še najbolj plahega konja naredimo dominantnega in nevarnega do ljudi. Skozi obdobje odraščanja se razvija telo, prav tako pa tudi možgani. Povezave med hipo kampusom in amigdalo se gradijo v prvih letih življenja. Če je konj izpostavljen stresu, če ne odrašča v socialnem okolju (čreda), ima slabe izkušnje z ljudmi, je preveč časa zaprt v hlevu, se ta povezava gradi pomanjkljivo, kar privede do tega, da konja v kasnejših letih še vedno burno odreagira, je preplavljen s strahom in tesnobo, ter se stežka pomirja. Takšni konji veliko več situacij in odnosov doživljajo kot stres ali grožnjo. Uravnavanje povišanega stresnega odziva zahteva veliko energije, zato lahko vidimo suhe konje kljub temu, da imajo »polno rit vsega«, zato je pomembno, da smo dober vodja.

Kako pomembno je spremljanje vedenjskih znakov konja?Zelo pomembno. Vse kar konj lahko, lahko pokaže skozi obnašanje. Zelo dobri so tudi v branju telesne govorice. Zato je zelo pomembno, da jih razumemo skozi dejanja in kaj nam sporočajo. Samo tako lahko odstranimo, zamenjamo ali odpravimo neželena vedenja.

Kako pomembno je delo na tleh?
Vse se začne in konča na tleh. Ko gremo po konja smo na tleh, ko končamo z jahanjem, smo na tleh. Velikokrat slišim, da Boris dela s konji samo na tleh. Ne drži, res pa je, da Boris večino težav odpravi na tleh. Zakaj? Iz več razlogov. Veliko več vidim, ko delam s konjem na tleh, odpravim različne težave, začnem ga učiti osnove, dovolim konju, da mi pokaže, kaj si misli in korigiram njegovo vedenje, če je potrebno. Vidim tudi ali so težave psihičnega izvora, mogoče slabe izkušnje iz preteklosti ali je zato kriva fizična bolečina. Konju dovolim, da me spozna in da jaz spoznam njega. Torej razvijam odnos z njim, preden grem v sedlo. Kajti, ko grem v sedlo me konj ne vidi, sem v njegovem mrtvem polju in tega se zaveda premalo ljudi. To kar konj počne na tleh, se še veliko bolj odraža, ko smo v sedlu.

Kako pomembno je, da pri delu s konjem sodeluje lastnik konja?
Kot pri vsakem odnosu med dvema, je v igri veliko dejavnikov. Ravno tako je med konjem in njegovim lastnikom. Ljudje mislijo, da, če dajo konja v trening, da bo to, kar se je naučil tam, potem počel tudi za njih. Da je šel konj v trening pove samo, da konja zna oz. se je naučil. To, da konj nekaj počne zame, ni rečeno, da bo počel tudi za svojega lastnika. Zato je pomembno, da se tudi lastniki konja izobražujejo in so vpeti v trening. Vsa stvar se spremeni, če čim več časa s konjem dela lastnik. Zato, ker potem lastnik ve, da konj zna in konj ve, da lastnik ve, da on zna. V tem času ima trener priložnost spoznati oba, ter lahko lastnika opozori in popravi morebitne napake in strah, pretirano uporabo sile, da bodo skupne ure, ko bosta sama čim boljše.

Katere so najpogostejše težave, zaradi katerih se lastniki konj obračajo na vas?
Čisto različno. Nekateri imajo probleme pri jahanju, nekateri si želijo konja ujahat sami, določeni želijo nadgraditi svoje že obstoječe znanje, premagat strah zaradi preteklih slabih izkušenj, se želijo naučiti dela na tleh, sam pa večinoma časa odpravljam težave z agresivnimi, dominantnimi ali plahimi konji, zaradi česar je delo z njimi oteženo ali celo nevarno.

Kaj ljudje pri delu s konji največkrat delamo narobe in zakaj?
Ne bi rekel kaj delamo narobe, ampak delamo to, kar smo se naučili. Ponavadi se učimo očistiti konja, zasedlati konja in osnov jahanja, če ne gre drugače – brcni, potegni vajeti še močneje, uporabi bič,… Tukaj se odražajo tudi naše priučene navade, vedenjski vzorci, obnašanje, strah,… imeti konja pa je še vse kaj drugo, kot samo to. Velikokrat se križajo karakter konja in lastnika, pomanjkanje znanja in izkušenj, vse to pa privede do tega, da se konj začne branit, se vede agresivno, kar privede do slabih izkušenj z ljudmi. Posledično konj ni več pripravljen sodelovati in je raje v boksu ali z ostalimi konji. Vemo, da sila rodi silo in tudi pri konjih ni nič drugače. Učenje konja bi moralo potekati tako, da konj sploh ne občuti, da se uči. Konja lahko učimo pod prisilo in tudi delal bo, vendar nikoli tako, kot konj, ki sodeluje in uživa z lastnikom. Razlika je tako v gibanju, sproščenosti konja in ko pridemo v krizno situacijo se vse to odlično pokaže. Konj in lastnik morata misliti enako, če želimo videti sodelovanje. Takoj, ko moramo uporabiti pretirano silo, se naše telo zategne in nismo zmožni tekoče jahati in biti eno s konjem, potrebno je ponavljanje, analiziranje in spet ponavljanje vaj, dokler nam ne uspe.

Zakaj je nedoslednost pri vzgoji konj lahko nevarna?Nedoslednost si lahko razlagamo na več načinov. Ena je nedoslednost, ko smo s konjem na tleh, kar nima direktne veze z jahanjem, ima pa velik vpliv na konjevo poslušnost, obnašanje, postavljanje mej. Drugo pa je nedoslednost pri izvajanju vaj. Pri prvem in drugem primeru lahko konja zmedemo, če uporabljamo različne signale za določen gib, ki ga želimo od konja. Konj potem ne ve kaj želimo od njega, postane zmeden, kar privede do tega da začne izvajati gibe za katere misli, da jih želimo od njega. Mi začnemo to popravljati, konj se začne upirati ali braniti, kar lahko privede do agresivnega in nevarnega obnašanja. In ljudje smo nedosledni, en dan izvajamo vaje tako, drug dan drugače. Z doslednostjo in ponavljanem iste vaje se konji umirijo, saj dojamejo kaj želimo od njih. Z različno paleto vaj pa jim naredimo naše druženje zanimivo in razgibano.

Kako vemo kdaj zaključiti »ućno uro«? Kdaj ima konj “dovolj”?
Odvisno je od intenzitete treninga ter konjeve pshio fižične sposobnosti. Od starejših konjev lahko zahtevamo malo več, od mladih konjev manj. Potrebno jih je opazovati. Zato je dobro, da imaš pomoč osebe, ki te opazuje med jahanjem in pri delu na tleh S tem si lahko prikrajšamo marsikatero nevšečnost. Sami sebe težko vidimo in delamo napake, katerih se niti ne zavedamo, saj je treba biti pozoren na toliko stvari, da je težko slediti vsemu. Zelo pomembno je, da trening zaključimo z mirnim in sproščenim konjem, četudi to pomeni, da bomo končali s čisto drugo vajo, kot smo si zamislili, kajti to bo iztočnica za naslednji trening.

Vemo, da je vsak konj drugačen in se pri učenju novih stvari vsak odziva drugače. Katere tehnike, ki jih uporabljate pri učenju, konji najhitreje sprejmejo in se začnejo odzivati nanje?
Zavedati se moramo, da je konj živo bitje in da je vsak drugačen. Ni robot in nikoli ne bo. Imajo dobre in slabe dneve. Konji ljubijo udobje, torej imamo pritisk in popuščanje. Ko konj naredi nekaj dobro, mu pritisk popustimo, s tem mu damo vedeti, kaj želimo od njega. Tukaj je z naše strani potreben dober »tajming«, občutek zakaj in koliko…. Te stvari se težko opišejo z besedami, zato, ker lahko imamo ogromno različnih situacij v katerih bomo morali kaj spremeniti oz. se prilagoditi. Potrebna je vaja, vaja, vaja, zato, da preidemo iz zavestnega razmišljanja v podzavestno. To pomeni, da ne bomo več razmišljali kaj delamo, ampak bomo to delali spontano. Zato včasih potrebujemo nekoga, ki nam pomaga te stvari razumeti in osvojiti.

V povprečju kako dolgo poteka ujahovanje konja?
In spet smo pri odvisno. Odvisno je od znanja lastnika, od temperamenta in karakterja konja, priučenih navad konja, konjeve pretekle izkušnje, zgradba konjevega telesa, kaj in koliko želi konjev lastnik, ter seveda zakaj se bo konja uporabljalo. Ujahovanje konja ni samo, da mu nataknemo sedlo in uzdo in sedimo na njemu, ter upamo, da preživimo prve korake. Konja je potrebno uravnovesit, fizično, psihično in čustveno. Potrebno je dodati tisto kar manjka in zmanjšati tisto česar je preveč, mu dati dobre izkušnje z ljudmi na začetku kariere in dobro popotnico za naprej. Vse to pa traja od dveh mesecev naprej.

Kaj menite, da je največji problem današnje družbe pri vzgoji konj?
Največji problem danes je pomankanje znanja, časa, učenje preko interneta, pomanjkanje izkušenj (pozitivnih), nekvalitetna oprema, učenje samo ene discipline, da je rozetka vredna več kot zdravje in odnos do konja, do konj se obnašamo kot da so potrošni material. Problemi pa so tudi različni ekstremi pri ljudeh (pretirano krmljenje na drugi strani premalo hrane, pregrobo ravnanje s konjem proti preveč cartkanja, pridni konji, ki garajo cele dneve proti konjem, ki so cele dneve zaprti  v boksih). To pa privede do neravnovesja.

Kot vemo je doslednost pri konju zelo pomembna. Koliko je takšnih lastnikov, ki nekaj časa po delavnicah – tečajih, pridejo k vam nazaj po pomoč, zaradi istih težav z istim konjem, kot so jih imeli preden so prvič prišli k vam?
Zelo redko se lastniki vračajo zaradi istih  problemov. Prej se srečamo zaradi nadaljevanja učenja. Potrudim se, da ljudem razložim, ter pokažem, tako da čim hitreje osvojijo znanje in da vedo zakaj počnejo različne vaje s konjem, na kaj morajo biti še posebej pozorni, ter kam jih bo to pripeljalo.

In še zadnje vprašanje. Ali je potrebno imeti svojega konja, če se želimo udeležiti katere od vaših delavnic?
Za osnovne vaje in znanje ni potrebno imeti svojega konja, za vse najprej, pa je zaželjeno. Odvisno je tudi ali učiš človeka ali konja. Lahko je tudi konj, ki ga jahamo oz. preživljamo čas z njim. Več kot znamo, boljši bomo s konji. Konji nas zelo hitro preberejo, še preden karkoli začnemo delati z njimi. Radi nas preizkusijo, kje je naše znanje in jim je zelo težko lagati.

Vaša radovednost ni potešena in se sprašujete kako priti z njim v kontakt? Več informacij se nahaja na: http://www.horseman.si/