Vsakdanje napake, ki jih delamo lastniki konj

Vsakdanje napake, ki jih delamo lastniki konj

1709
0
SHARE

chriscoxhorsemanship
Spodnji prispevek je prevod članka, objavljenega v elektronskem brezplačniku Chrisa Coxa. Če bi želeli prejemati brezplačnik v vaš e-nabiralnik, obiščite www.chris-cox.com.

Tudi ko najdemo konja, katerega osebnost se ujema z našo, še vedno lahko naredimo resne napake pri delu z njim. Vsi smo v določenem trenutku krivi tega, da mislimo, da vemo več, kot v resnici vemo.

Na razstavah in delavnicah vidim veliko vsakdanjih napak, ki jih lastniki konj počnejo že kar rutinsko. Bolj pogosto kot ne tega ne počnejo namenoma, a morali bi izpiliti svoje veščine ali pa enostavno ne razumejo svojega konja. Poglejmo nekaj najpogostejših napak.

Jeza, nestrpnost, pasivnost
Leta nazaj, ko sem začel pomagati ljudem bolje komunicirati z njihovimi konji, sem opazil, da je bil trend biti preveč agresiven. Če uporabljena metoda ni delovala, so se ljudje najpogosteje razjezili in se potem »ohladili« na konju.
Kadarkoli vidim nekoga, da tepe konja, vidim nekoga, ki je prišel na konec svojega znanja. Če sam postajam zakompleksan, ko delam s konjem, se zavedam, da prihajam do konca svojega znanja in to me motivira, da se učim. Ne postanem jezen. To ne pomeni, da vam ni treba biti odločen, a vedno morate biti učinkoviti in ne morete biti učinkoviti če ste izgubili kontrolo nad sabo in ste dovolili, da v vas prevlada jeza. {+++}
Ne jemljite osebno tega, ko konj naredi kaj narobe. Ne kuhajte zamere, ne poskušajte mu vrniti milo za drago. Če konj naredi kaj nevarnega, morate biti nepopustljivi, odločni in učinkoviti. Morate ga popraviti in potem zadevo pustiti, kakor hitro dobite želeni odziv.
Danes je slika ravno obratna. Veliko ljudi na delavnicah je preveč pasivnih in dejansko učijo svojega konja nevarnega obnašanja. Tu se vračamo na temo »biti prijatelj s svojim konjem«. Vaš konj potrebuje, da ste njegov vodnik bolj, kot vas potrebuje kot prijatelja. Ne bo vas spoštoval, če ne znate ali nočete voditi. Priboljški in crkljanje ne bodo rešili ali premagali nevarnega obnašanja.

Nejasno komuniciranje pri vzpostavljanju zveze s konjem
Vedno morate imeti v mislih, da je govorica telesa odločilna – od obeh, vas in vašega konja. To je način, kako se konj navezuje na vas in vedno boste korak pred njim, če si boste to zapomnili. Vaš konj instinktivno razume obnašanje in izraz vašega telesa in obraza. Kako hitro ali počasi se gibljete okoli njega, kako je razporejena vaša teža (ali ste nagnjeni proti njemu ali nazaj) in če se gibljete pasivno ali z nekim namenom, vse te stvari pošiljajo direktno sporočilo konju.
Sam osebno ne uporabljam veliko glasovnih namigov okoli svojih konj. Namesto tega se trudim svoje namene pravilno izražati z govorico telesa, kar je konju dosti bolj razumljivo. Ugotavljam, da bolj kot uporabljam svoj glas, manj uporabljam svoje telo in to ne sme biti tako. S konjem lahko jasno komuniciramo brez glasnega govorjenja.

»Laganje« konju
Ogromno uspeha pri konjih je odvisnega od doslednosti. Če nismo dosledni in ne speljemo dela vedno po enaki poti do konca, dobesedno »lažemo« konju. Nekateri lastniki svoje konje zmedejo, ko ne uporabljajo vedno enakih namigov za eno in isto zadevo. Drugi uporabljajo isti namig, vendar ne vztrajajo, da bi vedno dosegli enak, pravilen odziv. Oba primera kažeta na nedoslednost, moramo pa se zavedati, da konji nujno potrebujejo doslednost.
Če želimo pozitivne rezultate, ne moremo streljati v prazno. Naš konj je rezultat tega, kar v njega vložimo in tudi najboljši tekmovalni konj ne bo delal dobro, če ne bomo sposobni preko svoje trdne volje od njega zahtevati korektnega dela.
Dostikrat se povprečnemu lastniku konja zdi, da konj razume, kaj se od njega zahteva, a je enostavno nespoštljiv. Konj išče slabost pri človeku in bo to slabost tudi izkoristil. Moramo si zapomniti, da konji razumejo, ko smo neodločni, plašni ali negotovi. Zaradi tega lahko vidimo, kako konj dela »mačke« pod enim jezdecem, pod drugim pa mu kaj takega niti na misel ne pride. Takšni konji potrebujejo odločnega in jasnega vodjo. Če se lahko zavihtimo v sedlo in smo vodja tako, da ga vzpodbujamo k delu in mu jasno povemo, kaj in koliko mora narediti, ne bo niti pomislil na »mačke« in podobno obnašanje.

Zahtevati preveč prekmalu
Vse, kar počnemo s konjem, moramo početi po korakih, kot bi hodili po stopnicah. Pravzaprav povsem tako, kot bi gradili stopnišče. Ne moremo namreč pričakovati, da bomo prišli do vrha, če nimamo zgrajenih in prehojenih vseh stopnic. S konjem je isto.
Če prosimo konja, da izvede manever, ki ga še ne obvlada, ga ne razume in še ni pripravljen zanj, ker nima osvojenih temeljev, dobesedno prosimo za neuspeh. Saj težimo k temu, da konju uspe in ne nasprotno. Do uspeha pa pridemo, če gradimo znanje korak za korakom in ne stopimo naprej, dokler ne osvojimo celotne lekcije. Če bi vsak lastnik konja delal postopoma in izboljševal veščine, ki so potrebne za prehod na višji nivo, bi bilo na svetu dosti manj poškodb in veliko več veselja s konji.
Zahtevati preveč prehitro se kaže tudi na nas, kot konjarjih. Ne gre se samo za učenje konja, gre tudi za pripravljanje in učenje samega sebe. Ko smo enkrat mi pripravljeni, je delo s konji enostavnejše, ker konj sprejema tehniko našega dela. A moramo se učiti – in nadaljevati z učenjem – da bi izboljšali naš odnos s konjem. Vedno pravim, da se vsak, ki je uspešen pri delu s konji, uči direktno od konjev. Mislim, da so ljudje dostikrat samo neučakani in ne razumejo v popolnosti, koliko časa in truda vzame, da postaneš res dober s konji.

Morate sprejeti dejstvo, da ste na misiji odpravljanja svojih pomanjkljivosti, izboljševanja svojega čutenja, časovne usklajenosti, ravnotežja in zavedanja, da bi bili bolj občutljivi za konjevo pripovedovanje – vse stvari, ki jih oseba mora imeti, da lahko učinkovito komunicira s to čudovito živaljo. Če imate sistematično zastavljen program treninga, vas bo to vzpodbujalo in gradilo vašo samozavest. Ko boste padli v rutino in postali zasvojeni, boste želeli nadaljevati in izboljševati samega sebe. Ko se izboljšujete, vsak konj s katerim delate, postaja boljši in boljši.
Vedno se lahko še učimo in delamo bolje. To je to, kar motivira mene; vedno iščem načine, da izboljšam svoje konjarske veščine.

Najdite nekoga, ki je izkušen pri delu s konji, katerega konjarstvo demonstrira njegovo ali njeno znanje in sposobnost, ter sledite zgledu. Če oponašate nekoga povprečnega, nikoli ne boste kaj več kot samo povprečnež, če pa se zgledujete po nekom odličnem, boste tudi vi postali odlični.

Pri delu s konji sami kot osebnost rastemo, saj pridobimo motivacijo in zaupanje. Te dobri lastnosti se potem izražata na vseh področjih našega življenja. Konj tako na nek način postane naš vodnik na poti do zastavljenih ciljev. Mislim, da je Bog postavil konje na zemljo zato, da uživamo z njimi in se preko njih naučimo veliko življenjskih lekcij.

Chris Cox
Prevod: Teja

BREZ KOMENTARJEV