Zaključek (dodatek) po branju Poročila s FEI delavnice o ‘Uporabi pretiranega ukrivljanja (”rollkura”) na FEI tekmovanjih’ za veterinarski in dresurni odbor januarja 2006.
DEL VII: DODATEK
Rad berem s svinčnikom v roki. Na žalost mi med branjem poročila FEI robovi v tekstu niso pustili dovolj prostora, zato sem se odločil, da bom komentarje napisal v Wordov dokument. Morda bodo ti razširjeni komentarji dodali kaj k članku.
POVZETEK
1.1: Iz narave poročila in razprav na delavnici je očitno, da osrednja in boleča vloga brzde pri doseganju pretiranega ukrivljanja ni bila prepoznana. Pozornost je bila usmerjena, po mojem mnenju nepravilno, na iskanje glavnih dokazov za in proti pretiranemu ukrivljanju v vratu, namesto v ustih. Vrat je nesporno vključen na drug način, ampak glavne vire dokazov za pretirano ukrivljanje bi morali iskati v ustih. Dejstvo, da govorniki na delavnici niso uspeli pogledati pretirano ukrivljenemu konju v usta in priznati bolečine in strahu, ki ju to povzroča, razlaga, zakaj niso zbrali neizpodbitnih dokazov in o njih razpravljali.
1.2-4: DEFINICIJA PRETIRANEGA UKRIVLJANJA
Ker se pretirano ukrivljanje lahko doseže samo s krutim izkoriščanjem bolečine, ki jo povzroča brzda, bi morala definicija te prakse – po mojem predlogu – vključevati sklicevanje na ta pripomoček.
1.5. Če bi, kot je omenjeno, ”bili delegati anonimni v svojem sporazumu, da konj ne bi smeli izpostavljati pritisku s to ali katerokoli drugo tehniko”, bi z vso pravico tudi sklepali, da bi moralo biti vsako pretirano ukrivljanje prepovedano, ne glede na trajanje ali stopnjo. Količina bolečega pritiska, ki ga lahko povzroči standardna uporaba dvojne brzde v konjevih ustih, še ni dokončno izmerjena, ampak pilotske študije, ki so že zaključene, kažejo, da mora biti ta sila precejšnja. Ta sila med pretiranim ukrivljanjem mora biti nedvomno nesprejemljiva. Že samo pomisliti na verjetno silo pritiska v smislu gramov na kvadratni centimeter, ki jo na medzobničnem robu (dva kostna robova, široka samo za noževo rezilo) povzročata dve kovinski palici, ki ju neusmiljeno vlečejo vajeti, je težko. Dejansko področje, kjer se brzda dotika medzobničnega roba, je izredno majhno. Pomislite na odtis, ki ga lahko pusti čevelj z visoko peto na lesenih tleh. Če ”mora dobrobit konja ostati najpomembnejša”, je možen samo en zaključek; popolna prepoved pretiranega ukrivljanja vsem jahačem, ne glede na njihove izkušnje ali trajanje te prakse.
1.6 Kot poročajo ”Dokazi, predstavljeni na delavnici, kažejo, da v izkušenih rokah ni bilo očitne zlorabe, škode za konjevo dobrobit ali kliničnih stranskih učinkov, povezanih z uporabo hiperfleksije.” Enostavno moram tu ponoviti dobro uveljavljen medicinski rek, ki pravi, da ”odsotnost dokazov ni dokaz za odsotnost.” Dokazi, ki sem jih opisal, kažejo, da je celo običajna uporaba brzde potencialno zlorabljajoča in povzroča škodo konjevi dobrobiti z velikim številom kliničnih stranskih učinkov. Uporaba brzde za doseganje pretiranega ukrivljanja velja za ekstremno verzijo take zlorabe. Pretirano ukrivljanje ne more biti ”pravilno izvedeno” – ta fraza je bistroumna neumnost.
1.7 Prenašam zaključek delegatov, da ”Nadzorniki bi bili natančno poučeni, da bi ukrepali in preprečili zlorabo”, ampak – da nadaljujem s citatom – ne morejo preprečiti ”zlorabe tehnike.” Ta tehnika je (v vsaki obliki, ne glede na trajanje in kdo jo prakticira) na drugi strani odrešitve. Nujno in odločilno je reformirati izobraževanje nadzornikov, sodnikov in vseh drugih uradnikov. Na primer, sodnikom bi morali zagotoviti spremenjene standarde, da bi zagotovili prepoznavanje zlorabe konjeve dobrobiti in kaznovanje jahačev za to namesto nagrajevanja.
1.8 Kot sem predvidel, je v razpravi prišel na površje običajen vzklik ”potrebnih je več raziskav”. ”Veterinarski odbor mora zdaj ugotoviti, katere raziskave so potrebne za nedvoumno potrditev, ali imajo tehnike treninga, ki uporabljajo hiperfleksijo, posledice za konjevo dobrobit.” Strinjam se, da bi bile nadaljnje raziskave lahko v pomoč. Na primer, v zadnjih osmih letih se je odprlo veliko novih raziskovalnih področij, odkar so dostopni moji dokazi v zvezi z izboljšanjem konjeve dobrobiti, ki jo ponuja uporaba bitless uzde s spodaj prekrižanimi vajetmi. Nedvomno je potrebno opraviti še veliko dela, da bi izmerili napetost vajeti in silo, ki je usmerjena na vmesni prostor med brzdo in medzobničnim robom.
Ne strinjam pa se s tem, da ni možno narediti nič, dokler niso znani rezultati teh raziskav. Veliko informacij, ki zagovarjajo prepoved pretiranega ukrivljanja, je že dostopnih. Krutost ima posledice za dobrobit. Krutost je definirana kot povzročanjae bolečine ali trpljenja, ki se jima je možno izogniti. Pretirano ukrivljanje med ogrevanjem je kruto, ker bi se povzročeni bolečini in trpljenju neizpodbitno lahko izognili. Nemudoma bi ga morali prepovedati. Vsi prestopki bi bili osnova za izključitev. Definicija pretiranega ukrivljanja, ki sem jo navedel v članku, dovoljuje izdelavo video dokazov za podporo vsem mejnim odločitvam. Da bi zagotovili, da položaj glave ne bi bil nikoli nenaraven, bi lahko sprejeli pravilo o ogrevanju, ki bi prepovedovalo položaj ”za vertikalo”, razen če bi konj izvajal piaffe.
Taka sprememba bi imela številne pozitivne stranske učinke. Prvo in najpomebnejše, konjeva dobrobit bi se izboljšala. Drugič, jahače bi to spodbudilo, da bi se manj zanašali na roke in bolj na sedež in noge. Tretjič, spodbudilo bi boljše ravnotežje tako jahača kot konja. V nadaljevanju bi bile pomembne izboljšave v odnosih med javnostjo in FEI.
2. POROČILO O ZNANSTVENEM ODSEKU
2.1: UVOD. Predsednik delavnice, profesor Leo Jeffcott, je opisal številne razloge za to srečanje, med katerimi je bila želja po ”sestavi seznama ‘Za’ in ‘Proti”’. Nobenega takega seznama niso pripravili, ampak s spoštovanjem sem se sprijaznil s tem, da če bi uvedli pravilo o prepovedi pretiranega ukrivljanja, bi to povzročilo ogromno dobro utemeljenih ‘Za’ in odsotnost dokazanih ‘Proti’ glede konjeve dobrobiti.
2.2: UVOD Z VIDIKA DOBROBITI
Dr. Andrew Higgins je opomnil delegate, da Upravni kodeks FEI prepoveduje vse metode treninga, ki so zlorabljajoče ali povzročajo strah. To povzema moj način razmišljanja. Kasneje v svojem uvodu dr. Higgins pravi: ”Čeprav je pomanjkanje zanesljivih znanstvenih ali veterinarskih dokazov, da ta tehnika povzroča trajno škodo konju, je potreben natančen ponoven pregled vseh učinkov, ki bi jih ta tehnika lahko imela na mišično – skeletni, psihični in fiziološki sistem.” Verjamem, da sem pokazal, da je veliko dokazov za obstoj tako kratkoročnih kot dolgoročnih učinkov pretiranega ukrivljanja, to je nič manj kot 100 vedenjskih znakov strahu in bolečine in približno 40 bolezni, ki jih povzroča brzda. Ti dokazi so bili dokumentirani med standardno uporabo metode z brzdo, kakor bi ji lahko rekli. Nedvomno bi lahko sestavili še daljši seznam iz njene ekstremne uporabe pri pretiranem ukrivljanju.
2.3: JAHANJE IN TEORIJA UČENJA; POZITIVNO IN NEGATIVNO OJAČEVANJE.
Strinjam se s priporočili dr. McLean, dr. McGreevy in dr. Jeffcott.
2.4: TRENERJEV POGLED NA PRETIRANO UKRIVLJANJE (“ROLLKUR”) KOT PRIPOMOČEK PRI TRENINGU ZA DRESURNA TEKMOVANJA.
Gospod Sjef Janssen je razlikoval med tem, kaj so zanj sprejemljive kratke periode položaja nizko, globoko in okroglo (NGO), in nesprejemljive podaljšane periode ”rollkura”. Vseeno je priznal, da bi posnemanje NGO s strani neizkušenih jahačev lahko vključevalo ”slabosti”. Z vsem dolžnim spoštovanjem zelo nasprotujem domnevi, da bi pripomoček pri treningu, ki je v nasprotju s temelji dobrobiti in zato v osnovi napačen, na nek način postal neškodljiv, če bi ga uporabljal izkušen jahač. Ne glede na dejstvo, da morda ne bi bil škodljiv za konja določenega jahača, se po izkušenih jahačih, ki uporabljajo to tehniko, zgledujejo drugi in tako so ti jahači za slab zgled.
2.5: FUNKCIONALNA ANATOMIJA KONJA, KI SE NANAŠA NA PRETIRANO UKRIVLJANJE (“Rollkur”).
Dr. Gerd Heuschmann je omenil problem, da nekateri sodniki ”raje nagrajujejo ‘vau’ dejavnik.”
2.6: RADIOLOŠKI (RENTGENSKI) VIDIKI PODROČJA VRATU V ODNOSU DO PRETIRANEGA UKRIVLJANJA (OVER-BENDING).
Dr. Emile Welling ni našel nobenih rentgenskih dokazov o poškodbah vratu pri paru upokojenih Grand Prix dresurnih konj. Ampak spet, odsotnost dokazov pri dveh konjih na osnovi samo ene vrste preiskave ni dokaz za odsotnost.
Niti Dr. Welling niti kdo drug na delavnici ni omenil pomembnosti pregleda konjevih ust z ozirom na dokaze o posledicah pretiranega ukrivljanja. Moje priporočilo je, da bi morali usta natančno pregledati z vsemi razpoložljivimi diagnostičnimi metodami. Po preiskovanju zgodovine je fizični pregled očitno za začetek, ampak rentgen, ultrazvok, termografija in endoskopija so vsi potencialno bogati viri informacij. Ne smemo pozabiti na pregled pljuč, ker obstaja realna možnost za z dušenjem povzročen pljučni edem. Po 20 minutah treninga s pretiranim ukrivljanjem bi bronhoskopija lahko odkrila krvavitev v pljučih. Rentgen prsi, če bi ga naredili takoj, bi morda odkril pljučni edem. Konje bi morali opazovati pod sedlom in ponovno po časovnem obdobju brez uporabe brzde, ko bi bili prosti bolečine, da bi pokazali, katere vedenjske znake povzroča brzda. Vprašalnik o vedenjskem profilu, ki sem ga razvil, lahko izpolni jahač za svojega konja, ko ga jaha z uzdo z brzdo, in potem še enkrat po dveh mesecih jahanja z uzdo brez brzde s spodaj prekrižanimi vajetmi. Primerjava ocen prej in potem je poučna in lahko preštejemo številne vedenjske znake strahu in bolečine, ki izginejo po odstranitvi brzde, in diagram, ki ga dobimo, dokumentira stopnjo uspeha. Za brzdanega konja ni neobičajno, da jih od 100 možnih problemov s seznama izraža 40 in 37 (92,5%) od teh problemov je bilo rešenih po dveh mesecih nebolečega jahanja. Video posnetki vedenja prej in potem so tudi uporabni. Na koncu so neprecenljivi pregledi po smrti, ko so možne osteološke preiskave lobanj domačih konj v primerjavi z lobanjami divjih konj ali zeber.
2.7: TEMELJI ŠOLANJA IN DOBROBIT – SITUACIJA S PRETIRANIM UKRIVLJANJEM V TEM KONTEKSTU
Profesor Frank Odberg je dal pomemben poudarek na alarmantno stanje zgodnjega izgubljanja konj v Nemčiji. Povprečna starost konj, poslanih v klavnice, je bila 8 – 10 let. Opozoril je na »preveliko zanašanje na fotografije zlorab, ki bi bile lahko zavajajoče, ker fotografija, posneta v določenem trenutku, lahko pokaže popolnoma drugačno sliko, kot bi jo fotografija, posneta trenutek prej ali kasneje.« Strinjam se, da se vedenjski znaki spreminjajo iz minute v minuto, ampak verjamem, da fotografije kljub temu vsebujejo uporabne dokaze o zlorabi. Samo trenutek je potreben, da se pojavi poškodba na kosti, recimo na medzobničnem robu, ko, na primer, jahač izgubi ravnotežje in se z vso težo obesi na vajeti. Isto velja za pretirano ukrivljanje, pa naj traja kratek ali daljši čas.
Bralci poročila FEI bodo, upam, ustrezno vznemirjeni zaradi komentarja prof. Odberga, da ”Obstajajo celo inštruktorji, ki zahtevajo, da se konj težko naslanja na roko (tako imenovana ”peta noga”).” Enako se bodo strinjali z njegovim komentarjem, da ”je vedno pametneje pomesti pred svojim pragom, preden to storijo drugi.” FEI mora pretehtati skupne žrtve za konje in zase, ki bi bili posledica nespremenjenih pravil in navodil.
2.8: FUNKCIONALNA ANATOMIJA IN DIAGNOSTIČNA PREDSTAVITEV VRATNEGA DELA HRBTENICE
Profesor Jean-Marie Denoix je svoje komentarje tako kot drugi osredotočil na vrat. Ni omenil nobenih preiskav pretiranega ukrivljanja, je pa opozoril na poškodbe vratu na splošno, ko je pripomnil, da ”se jahač pogosto sploh ne zaveda, da je konj kakorkoli poškodovan.” K temu lahko dodamo še, da je verjetno, da se tega ne zavedajo tudi sodniki, in v tem primeru tekmovalec ne bi bil kaznovan.
2.9: UČINEK RAZLIČNIH POLOŽAJEV GLAVE NA PRSNO – LEDVENO GIBANJE (KINEMATIKO) PRI NEJAHANEM KONJU.
To se zdi zanimiva študija, ampak ker sam nisem bil prisoten na delavnici, na osnovi kratkega poročila skupine profesorja van Weeren-a ne morem podati komentarjev.
2.10: FIZIOLOŠKI VIDIKI PRETIRANEGA UKRIVLJANJA MED TRENINGOM.
Profesor van Breda je govoril o tem, da bi moral biti konj – atlet ”miren, sproščen in srečen.” Žal je konj z brzdo redko prost strahu in bolečine, razen morda v rokah pravega mojstra. Ko smo že pri definicijah, bi lahko opredelil pravega mojstra kot nekoga, ki ne bi nikoli uporabil brzde za postavljanje konjeve glave ”za vajeti”, ampak bi se zanašal na sedež in noge, da bi to dosegel. Ker je stavek ”miren, sproščen in srečen” že dovolj v neskladju s standardno uporabo brzde, trdim, da kadar se brzda uporablja za doseganje pretiranega ukrivljanja, tak stavek sploh ne pride v poštev. Pretirano ukrivljanje preprosto ni skladno z ”miren, sproščen in srečen.”
V dalje napisanem komentarju (Dodatek 4) je profesor van Breda opisal študije, ki slonijo na merjenju stresa po treningu, ki so ga ocenjevali na podlagi merjenja srčnega utripa. Na osnovi teh študij je zaključil, da ”pretirano ukrivljanje ne pomeni resne grožnje za dobrobit konj.” Moj komentar tega je, da je splošno znano, da je težko zaznati stres z objektivnimi in kvantitativnimi merami. Vedeti je treba, da nezmožnost kateregakoli testa, da bi izmeril stres, ne pomeni, da do stresa ne prihaja.
2.11: RAZISKOVALNE TEHNIKE ZA PREUČEVANJE PRETIRANEGA UKRIVLJANJA.
Profesor Hilary Clayton je govorila o različnih raziskavah, ki bi jih lahko izvedli na področju pregledovanja vratu in njegove povezanosti s pretiranim ukrivljanjem. Ni omenila pilotske študije, ki jo je izvedla o napetosti vajeti, ampak upam, da bo nadaljevala s tovrstnimi raziskavami, ker verjamem, da bi bile odločilen del zgodbe. Razširitev te vrste raziskav, ki merijo sile na vmesnem prostoru med brzdo in kostjo, bi bila dragocena, še posebej, če bi te sile primerjali s silami, ki jih na koži glave povzroča uzda brez brzde s spodaj prekrižanimi vajetmi.
3. POVZETEK DISKUSIJE
3.1: DEFINICIJA PRETIRANEGA UKRIVLJANJA
Razprava se je jasno osredotočala na razlikovanje med izrazoma ”rollkur”, ki hkrati pomeni zlorabo, in ”hiperfleksija”, za katero so delegati mislili, da je sprejemljiva tehnika treninga, če jo uporabljajo v krajših časovnih zaporedjih in izkušeni jahači.
Moje mnenje o uporabi drugega imena za nekaj, kar je v osnovi ista tehnika, je, da to ne spremeni osnovnih dejstev. Ker sta tehniki, opisani z obema imenoma, pravzaprav isti in sta obe zlorabljajoči, nobena od njiju ne bi smela biti odobrena. Če je določena metoda zlorabljajoča, potem ne postane nezlorabljajoča in sprejemljiva, če se prakticira samo v krajših časovnih obdobjih ali če jo prakticira določena skupina privilegiranih jahaćev ali če se ji da drugačno ime. Leopard ne spremeni svojih pik, če mu spremenimo ime.
3.2: SPLOŠNA DEBATA O TEM, KAKO NAJ BI SE SPOPADLI Z ZADEVO
Razčlenitev šestnajstih točk, posnetih iz diskusije, kaže, da je bilo več vprašanj kot odgovorov. Našel sem samo en predlog za ukrepanje, ki je bil: ”Zakaj ne bi naučili nadzornikov, da bi znali prepoznati problem in jih natančno poučili o kontroli?” Strinjam se – zakaj ne?
Drugače je bilo postavljenih osem trditev in osem vprašanj.
Kadarkoli slišim, da se s problemom spopadajo, namesto da bi ga rešili, vem, da razlog za problem ni bil odstranjen. V tem določenem primeru je razlog za pretirano ukrivljanje brzda. Brez bolečine in mehaničnih prednosti dveh brzd in verižice jahač ne bi mogel pretirano ukriviti konjevega vratu. Ker zdaj obstaja sprejemljiva alternativa brzdi, je logična rešitev prepoved uzde z brzdo in njena zamenjava z uzdo brez brzde s spodaj prekrižanimi vajetmi. Tako velika možnost izboljšanja konjeve dobrobiti se ni pojavila v vseh 5000 letih udomačenosti konj. Za sodnike FEI bi bil manj pogumen korak, če bi izločili tekmovalca, ki med ogrevanjem ali tekmovanjem postavlja konjevo glavo za vertikalo, razen morda med piaffe-jem. Poleg tega koraka bi morala FEI posodobiti svoja pravila in izboljšati dobrobit konj in varnost pri jahanju s sprejetjem uzde brez brzde s spodaj prekrižanimi vajetmi kot dovoljene uzde za mednarodna tekmovanja pod njenim okriljem. To bi vsaj omogočilo tekmovalcem možnost uporabe bolj humane in varnejše metode komunikacije. Naslednji bistven korak za FEI bi moral biti revizija navodil za sodnike in nadzornike.
3.3: POVZETEK DISKUSIJE
Razumljivo je, da se z vidika predstavljenih dokazov in žarišča diskusije povzetek ne nanaša na konjeva usta.
4. PRIPOROČILA IN ZAKLJUČKI Z DELAVNICE
Predsednik, profesor Jeffcott, se je skliceval na naslednje točke. V oklepajih sem dodal svoje komentarje:
· Potreba po definiciji pretiranega ukrivljanja. [Definicijo sem že predlagal.]
· Prikazani dokazi niso pokazali na vpliv na konjevo dobrobit, če to prakso izvajajo izkušeni jahači. [Prikazani dokazi so bili nepopolni; pretirano ukrivljanje je nesporno kruto.]
· Konji ne smejo biti pod pritiskom. [Pretirano ukrivljanje vrši pritisk na konja (strah, bolečina in stres) in dokazi so zelo vidni.]
· Potrebni so dokazi, ki bi pomagali nadzornikom preprečevati zlorabo. [Dokazi v moji monografiji predstavljajo odgovor na to potrebo.]
· Dresurni odbor bo preučil ugotovitve z delavnice. [Upam, da bodo preučili tudi te dodatne dokaze.]
· Veterinarski pododbor in pododbor za dobrobit morata ugotoviti, katere raziskave so potrebne, da bi lahko odgovorili na vprašanje, ali ima pretirano ukrivljanje posledice za konejvo dobrobit ali ne. [S spoštovanjem pripominjam, da ta monografija predstavlja veliko in zadosti dokazov, da pretirano ukrivljanje povzroča strah in bolečino, ki bi se jima bilo možno izogniti, in je po definiciji kruto. Ker je temu tako, bi morala biti uporaba pretiranega ukrivljanja takoj prepovedana. Nobene nadaljnje raziskave ne bodo opravičile zlorabe.]
· Osnutek predloga bodo predstavili dresurnemu odboru, preden ga bodo predložili FEI.
Avtor: dr. Robert Cook
Prevedeno in prirejeno z dovoljenjem dr. Robert Cooka
Prevedla: “Shandor”
