Zdravi konji tudi pozimi

Zdravi konji tudi pozimi

2078
0
SHARE

Članek objavljen v Reviji o konjih, december 1997, ČZD Kmečki glas, d.o.o., 1001 Ljubljana, Železna c. 14, avtor: J. V.

Zima je že prestopila naš prag, greje nas le še spomin na tople in sončne dni. Vremenoslovci bodo napovedovali več deževnega kot suhega vremena in čas je, da vsak lastnik konj pravočasno poskrbi za svoje konje. Če nas zebe, še ne pomeni, da mrazi tudi konje. Zakaj je pomembna zdrava hlevska klima, dovolj gibanja za konja, četudi so zunaj nizke temperature? Prepih je škodljiv le v pretoplih hlevih.{+}

Stik z drugimi konji je življenjsko pomemben za psihično zdravje konj. Tudi pozimi naj se konji družijo v izpustih.
Stik z drugimi konji je življenjsko pomemben za psihično zdravje konj. Tudi pozimi naj se konji družijo v izpustih.

Že prejšnjič smo vam pomagali s praktičnimi nasveti glede najnujnejših jesenskih opravil v hlevu. Poraja se še cela vrsta vprašanj npr. glede izpusta v zimskem času, koliko vlage in mraza lahko konji prenesejo, in še in še. Kljub temu, da je konj udomačen, ne smemo nikoli pozabiti, da je še vedno, tako kot je bil njegov stepski prednik, prilagojen na vremenske pogoje, pa naj bo to vročina, mraz, veter, dež. Zato tudi za vhlevljenega konja velja, da mora živeti čimbolj naravno – zdrav bo le, če bo’imel dovolj svetlobe, zraka, sonca, dežja, snega in tudi mraza.

Vsi zdravi konji se brez težav prilagajajo vremenskim razmeram. Glede tolerance pri mrazu in dežju pa obstajajo razlike. Najbolj trdoživi so v takšnih pogojih majhni konji (haflingerji, norveški konji, islandci, shetlandski poniji). Debel »kožuh«, dolga dlaka, zaščitna dolga griva (nikakor je ne smemo postriči), debela podkožna plast maščobnega tkiva – vse to jim pomaga, da ostanejo zdravi tudi v najslabšem vremenu. Večina toplokrvnih konj (stepski tip konja) pa v ekstremnih pogojih potrebuje zaščito – hlev. Športni konji, ki tako ali tako večino časa preživijo v hlevu, tudi pred zimo ne dobijo dolge zaščitne dlake, pobrite konje pa moramo pozimi celo pokrivati, da so zaščiteni pred mrazom in vetrom. Enako velja za starejše konje. Toda, ne pozabimo, da se morajo zunanje vremenske razmere čutiti tudi v hlevu, sicer lahko konji zbolijo.

Vhlevljeni konji si ne morejo tako kot njihovi stepski predniki sami izbirati niti svojih sosedov, niti hrane, niti prostora v katerem živijo. Tako mora njihov lastnik poskrbeti, da mu glede na to nudi kvalitetno življenje. Popolnoma napačno je, če je v hlevu konstantna temperatura npr. 10’C ali celo več. Narobe je tudi, če hlev zračimo samo podnevi, ponoči pa vrata in okna tesno zapiramo, ker nas je strah, da bo konjem ponoči prehladno. V hlevu mora biti vedno svež zrak, podnevi in ponoči.

Konji se vremenskim razmeram odlično prilagajajo. Ljubezen do konj, ki se kaže v tesno zaprtih hlevskih oknih in vratih, je napačna. Velja naj pravilo okna in vrata naj bodo odprta!
Konji se vremenskim razmeram odlično prilagajajo. Ljubezen do konj, ki se kaže v tesno zaprtih hlevskih oknih in vratih, je napačna. Velja naj pravilo okna in vrata naj bodo odprta!

Zaradi svoje izvrstne sposobnosti, da lahko temperaturo uravnava, konj na kemično hormonski in fizikalni način proizvaja toploto in jo tudi oddaja. Tako se idealno prilagaja temperaturnim nihanjem (bolje kot večina drugih živali). To je proces, ki je zelo pomemben za ohranjanje zdravja. Konji, ki morajo živeti v hlevu s stalno temperaturo, so dovzetnejši za bolezni, njihova zmogljivost pa je slabša. Če so živeli dlje časa v pretoplem hlevu, se morajo na reguliranje temperature navaditi, zato jih moramo že pozno poleti ali zgodaj jeseni navajati na naravno hlevsko klimo, da bi tudi pozimi ostali trdnega zdravja. Krmo moramo prav tako prilagoditi povišani potrebi po energiji. Več vlakninaste krme in močne krme daje tudi več notranje toplote.

Je prepih škodljiv?

Mrzel zrak, ki stalno piha na omejen del konjevega telesa je v toplem hlevu škodljiv.
Mrzel zrak, ki stalno piha na omejen del konjevega telesa je v toplem hlevu škodljiv.

Lastniki konj se ponavadi panično bojijo prepiha v hlevu in prav zaradi svojega strahu so svojim konjem bolj škodili kot koristili. Takšni »skrbni« lastniki bi najraje dan in noč imeli zaprta vsa okna in vrata. V zračnem, hladnem hlevu ni nobenega škodljivega prepiha. Le v pretoplem in vlažnem hlevu je lahko hladen prepih nevaren, še posebno, če piha le na omejeni del konjevega telesa. Konj takoj reagira, če na večjem delu telesa začuti mrzel zrak, »vklopi« regulacijo temperature, začne se premikati, dlaka se mu postavi pokonci, koža se prekrvavi in mrzel zrak mu tako ne bo škodil. Človek pač popolnoma drugače reagira kot konj in to moramo vedeti.

V vsakem hlevu oz. boksu se mora zrak gibati s hitrostjo najmanj 0,1 m/sec, ker se škodljive snovi le tako lahko odstranijo. Vemo, da so konjeva dihala izjemno občutljiva na amoniak, prah in klice (virusi, bakterije, plesni in bacili). Posledica so kašelj, dovzetnost za okužbe, draženje sluznice in bronhijev. Hitro se pojavi kronični kašelj in naduha. Preko 80% konj, ki na zunaj izgledajo zdravi, imajo po raziskavah nemških in švicarskih strokovnjakov poškodbe na dihalnih poteh.

Hladen zrak, ki zajame večji del telesa v pravilno zračnem hlevu ni škodljiv.
Hladen zrak, ki zajame večji del telesa v pravilno zračnem hlevu ni škodljiv.

Če je klima v hlevu zdrava, ostanejo tudi konji zdravi ali se celo pozdravijo. To velja tudi za konje s kroničnimi pljučnimi obolenji.

Kako zelo je pomembna svetloba, smo pisali že v predhodnih številkah RoK, zato naj le ponovimo, da morajo biti hlevi svetli, oziroma konji naj bodo čimveč zunaj. Dnevna svetloba (sonce) vpliva na konjevo dobro počutje, zmogljivost. Prav tako svetloba pozitivno vpliva na obnašanje, čustva. Če svetlobe ni dovolj, postanejo konji brezvoljni, leni.

Gibanje in druženje z drugimi konji je sestavni del zdravega in kvalitetnega življenja konj. Celodnevni zapori v boksih so za konje slaba rešitev. Navadno kaj hitro razvijejo vse mogoče slabe navade. Konji potrebujejo dogajanje, partnerje za igro, dotik z drugimi konji. Vhlevljeni, predvsem športni konji so obsojeni na monotono življenje: stoja v boksu, gibanje le do jahalnice, v jahalnici in sprehajalni napravi. Vedeti moramo, da bo konj, ki ne živi v čredi oziroma v družbi vsaj z enim ali dvema konjema, prej ko slej socialno zakrnel. Ni dovolj, če je ob njem le človek, zato moramo tudi pozimi poskrbeti za to, da bodo imeli konji dovolj gibanja in druženja z drugimi konji.

J.V.

BREZ KOMENTARJEV