Lahko ukažeš kastratu, prosiš kobilo, a z žrebcem moraš stvari predebatirati.
anonimnež
Žrebec ali kastrat?
Težka odločitev? Stališče svetovno znanega in priznanega konjarja Pata Parelli je jasno – če gre za izjemno perspektiven plemenski material da, drugače pa naredi lastnik sebi in žrebcu veliko uslugo, če ga kastrira.
In če se vseeno odločite za žrebca? Predvsem morate vedeti nekaj osnovnih stvari, glede katerih so si vodilni konjarji in rejci po svetu enotni. Prva in najbolj pomembna – žrebec ni za začetnika!
Trdna pravila za ravnanje z žrebcem ne obstajajo, vedeti morate nekaj specifičnih lastnosti:
- žrebički so že od majhnega bolj nagnjeni k ščipanju in grizenju kot njihove vrstnice ženskega spola (z dajanjem priboljškov iz roke takšno vedenje samo vzpodbujate – kmalu bo začel sam iskati sladkorčke, tudi po vaših žepih in to čedalje bolj vztrajno; in če ga ne najde… se vse skupaj lahko kaj hitro sprevrže v za vas predvsem neprijetno, zanj pa izredno zabavno igro v stilu “pritihotapi se – uščipni – zbeži” -torej priboljške, če jih želite dajati, polagajte med hrano ali na tla, koristnejša nagrada mu bo pohvala in božanje.);
- so bolj spretni s prvimi nogami;
- razmišljajo hitro in njihov um deluje vedno v najvišji prestavi;
- potrpljenje pa je kratkotrajno.
{+++}
Bodite dober lastnik svojemu žrebcu!
Dober lastnik je potrpežljiv, dosleden, čuječ in odločen v ravnanju s svojim žrebcem. Če spoštujete njegovo inteligenco in sodelujete z njim brez uporabe nasilja, bo za oba sobivanje dosti lažje in boljše. Posedovati žrebca ne pomeni samo obvladovati njegovega obnašanja, predvsem gre za upoštevanje in spoštovanje njegovega življenjskega stila in potreb. Nikoli ga ne zlorabljajte. Če ga že morate kaznovati, ne počenjajte tega v jezi, ker žrebec čuti in razume vaš psihični odnos. Postavite se kdaj v “njegove podkve”.
Njegovo poslanstvo je vladanje in boj za prevlado, zato ne bo dopustil, da se mu kdorkoli postavlja po robu. Za dominacijo se je pripravljen boriti do smrti. Ko je njegov libido vzburjen, postane superkonj, dobi še več moči, poguma, želje in odločnosti kot kdajkoli. Hormoni v njem delujejo kot raketno gorivo in takemu tudi grizli ni kos.
Vaš žrebec je lahko čudovit, poslušen in prijazen vse dokler ne pride v stik s kobilo
- in ste mu vi napoti
- s tem pa izzivate njegovo dominacijo!
Kaj hitro lahko neizkušen lastnik razočarano ugotovi, da to, kar ima on v hlevu, ni niti približno tisto, kar je kupil. Verjetno je prva reakcija jeza in bes, usmerjen v prodajalca, ki mu je podtaknil “zver”. Težko je priznati ali se vsaj zamisliti nad svojim znanjem in početjem, pravzaprav, v prvi vrsti, pripravljenostjo na delo s tako kompleksno osebnostjo, kot je žrebec. Poglejmo skozi kratek (mogoče malo ekstremen) primer, kako nepripravljen in ne dovolj podučen lastnik pride namesto na pot vzajemnega spoštovanja nekam povsem drugam…
Kupite si žrebca, prekrasnega in (pre)dragega, ga čistite in krtačite vsak dan, razkazujete radovednim obiskovalcem in ga zapirate v njegov boks. V izpust ga ne spuščate preveč radi, da se ne bi zunaj povaljal in umazal, da ne bi vznemirjal drugih konjev, pa, roko na srce, predvsem zato, ker vas je malo strah, kako ga boste spet ujeli, ko bo enkrat na prostosti. To je pač žrebec in potrebuje posebno skrb. Ko ga tako že nevemkolikič spet čistite in se žrebec (nujno in povsem razumljivo) začne dolgočasiti, vas uščipne. Seveda takoj vzamete bič in ga ošvrknete, ker ste slišali, da žrebcu ne smete dopustiti niti najmanjšega znaka nepokorščine. Ko ga spet peljete iz boksa, da ga pokažete gostom (že petim danes), se vam ob povratku v hlev začne vzpenjati (ker kot žrebec pričakuje “nekaj več”, ne samo poziranje) in še sreča, da je pri roki bič, s katerim ga lahko na hitro spravite k pameti. To, dragi lastnik, je najboljši način, da začne kuhati zamero. Če se vaš varovanec odloči, da vas “bo dobil”, vas bo dobil, enkrat že. Na razpolago ima 24 ur na dan, da premleva o dogajanjih okoli njega in samo iskrica storjene mu krivice lahko vzplamti v pravi pekel divjajoče več sto kilogramske razjarjene mase.
Je možno imeti oboje – ognjevitega plemenjaka in hkrati zanesljivega jezdnega konjiča ?!
Žrebec mora sprejeti v svojo zavest, da, ko je pod sedlom, v maneži ali na terenu, ni niti teoretične možnosti, da bi se “spečal” s kobilo. Ko to dosežete, ste “na konju”. Seveda takšne stvari ne pridejo same od sebe, čez noč. Če vzgajate svoje žrebe, začnite z delom že prvi dan. Ko kupujete žrebca, poskusite izvedeti vse, kar se o njem izvedeti da. Kar so za nekoga malenkosti, bo za vas osnova, na kateri boste gradili vajino zvezo.
Res je, da imajo nekateri žrebci višji libido kot drugi, toda vedeti morate, da imata oskrba in vzdrževanje ogromen vpliv na obnašanje. Slabo hranjen žrebec bo imel manj energije in bo navidezno deloval bolj mirno, celo pohlevno, a samo dokler ne bo deležen poštenih obrokov.
Razmislite o pogojih in okolju, v katerem je vaš ljubljenec odraščal – z drugimi žrebeti in kobilami v čredi ali sam? Če odrašča skupaj z drugimi konji, se nauči prijaznosti. Ko je nevljuden, ga kaj hitro pričaka par zob ali kakšno kopito ter ga postavi na trdna tla oziroma na njegovo mesto na hierarhični lestvici črede.
S samotarjem je ravno obratno. Bolj kot je nenaravno okolje v katerem živi, bolj izprijeno je lahko njegovo obnašanje. Veliko žrebcev je izoliranih od ostalih konjev. Z njimi delajo ljudje, ki nimajo izkušenj z naravnimi zakonitostmi in ustvarjanjem odnosa, temelječega na medsebojnem spoštovanju. Delujejo in ravnajo agresivno (dostikrat da prikrijejo strah), kaznujejo žrebca zaradi nagonsko razburjenega obnašanja, omejujejo in “krotijo” ga z neprimernimi in krutimi pripomočki… Izoliranost prinese s sabo tudi slabe navade, kot so vlečenje zraka (pajsanje), medvedja hoja (guganje sem ter tja), nabijanje po steni, kopanje tal,…
Čeprav je v žrebčevi naturi, da se bori za prevlado nad čredo kobil in žrebet, ni teritorialen, se pravi, da se ne bo boril za ozemeljsko območje. Žrebci lahko shajajo eden z drugim v istem (primerno velikem!) izpustu čisto v redu, sploh če so skupaj tudi odraščali, vse dokler ni na vidiku nobene kobile. Vendar pa je pri uvajanju odraslih živali na takšno skupnost treba biti izredno previden ( ločeni izpusti za spoznavanje ipd.), paziti je treba na primerno velikost izpusta in živali opazovati, ali je novincu omogočen dostop do vode in hrane, ali pa je nekje “zrinjen v kot”.
Dandanes se moderni konjarji v veliki meri niti ne zavedajo prednosti, ki jih prinaša skupno življenje žrebca s kobilami. Žrebec dostikrat prevzame vlogo varuške žrebetu, ga pripelje nazaj k materi, če se preveč oddalji, se igra in dodobra poskrbi za veliko gibanja, s tem pa tudi za odlično fizično kondicijo žrebeta.
Konji so skozi svojo evolucijo vedno živeli v čredah in prisotnost žrebca ob kobili ves čas, tudi ob žrebitvi, je za njih nekaj čisto naravnega. V naravnih pogojih razvijajo prijateljski odnos z žrebeti, in možnost, da bi ga namerno poškodoval, je izredno izredno majhna. Tudi če ga na prvi pogled ignorira, bo žrebe še vedno uživalo vse prednosti in varnost, ki jo prejema njegova mama. Do problemov tako zelo redko prihaja zaradi njihovega obnašanja. Stvari se lahko zapletejo vam pri vsakodnevni oskrbi, hranjenju, čiščenju, se pravi dostopu človeka do črede. Žrebec lahko postane (preveč) zaščitniški do kobile, sploh v času od žrebitve do ponovne brejosti. Zaradi njegovega dobronamernega zaščitniškega obnašanja, bo za vas dostop do kobile in žrebeta postal svojevrsten izziv, saj bo dal vse od sebe, da bo pregnal vsiljivca stran od svoje družine. Zato je mogoče prav zaradi ne samo nujne intervencije pri žrebitvi ali morebitni poškodbi, pač pa tudi zaradi rednih cepljenj, antiparazitnega programa ali na splošno osnov spoznavanja z žrebetom dobro, da čredo navadite na krajše odsotnosti enega ali drugega člana. Če boste žrebca še v času kobiline brejosti vsake toliko za uro ali dve odpeljali v sosednji izpust (manežo ali podoben odprt kraj, kjer se lahko še vedno vidita) in ga potem vrnili k njegovi družini, bo to jemal kot nekaj samoumevnega.
V primeru, da ločite žrebca od visoko breje kobile in ga nameravate vrniti v čredo nekaj tednov po žrebitvi, morate vedeti, da bo prvih nekaj ur ali celo dni zaradi svojega pretiranega zaščitniškega obnašanja povzročil kar nekaj razburjenja v čredi.
Verjetno ne bo odveč poudariti, da takšno sobivanje zahteva tudi primerno velik življenjski prostor in uravnovešen odnos med vami in konjsko družino (v prvi vrsti zaradi oskrbe, pa tudi navajanja žrebet na človekov obstoj in prisotnost).
Morebitni lastnik licenciranega žrebca pa mora razmisliti tudi o urnikih pripustov tujih kobil in potencialnih nevšečnostih, ki jih prinese preobremenjenost (preveliko posvečanje domačim kobilam v čredi in posledično pomanjkanje “materiala” pri ostalih, če veste, na kaj ciljam).
Še nekaj besed o opremi. Vedno bodite dosledni pri uporabi določene opreme za določene namene. Uporabljajte eno oglavnico (npr. tip “srce”) in povodec za pripuste ter drugo oglavnico s povodcem za vodenje v izpust, na sprehod, na pripravo za ježo, tako bo vaš ljubljenec takoj vedel in se zavedal, kaj se od njega pričakuje.
Skrb za zdravje
Redno dajanje sredstev proti notranjim parazitom je izrednega pomena, ne samo za žrebce, ampak za konje na splošno.
Posvetujte se s svojim veterinarjem glede nujnih in potrebnih cepljenj ter jih načrtujte pred začetkom plemenilne sezone. Čeprav se razvijajo nova cepiva z namenom tudi čim manjših stranskih učinkov, so le-ti še v dobršni meri odvisni od samega konjevega organizma. Bodite pozorni na reakcijo, saj že blago zvišana temperatura oslabi ali celo ubije spermo. Ker proces obnove oz. izgradnje spermne celice traja celih 57 dni, lahko vaš plemenjak začasno “izpade iz konkurence”.
Redna “telovadba” je ključnega pomena za vzdrževanje zdravja in potence. Gibanje pomeni dobro cirkulacijo in telesno pripravljenost, hkrati pa tudi sprememba okolja in rutine pozitivno vplivajo tako fizično kot tudi psihično, zmanjšate tudi možnost fizičnih poškodb. Zaradi premalo gibanja se nabere višek energije, in ko ga konj začne nekontrolirano sproščati, kaj hitro pride do pretegnjene tetive, poškodbe pri padcu ipd.
Fizičnim poškodbam pri pripustih se v veliki meri izognete s t.i. pripustno pregrado, saj le-ta prestreže dobršni del udarcev s strani kobile, ki bi jih sicer prejel žrebec. Prav tako bi bilo tudi idealno, če bi po zaključnem aktu kobilo previdno odvedli izpod žrebca in mu s tem zmanjšali obremenitev zadnjih nog -sklepov in mišic, kar je še posebej pomembno pri neizkušenih, mladih, poškodovanih in seveda starih žrebcih.
Pri starejšem konju kontrolirajte zobovje dvakrat letno. Nenadno odklanjanje hrane in hitra izguba mišične mase so prav lahko posledica neenakomerne obrabe oziroma preraščanja zobovja (t.i. špice).
V primeru, da ima vaš plemenjak naporno sezono, mogoče rabi dodatni vir energije v obliki maščob in ogljikohidratov zaradi povečane fizične aktivnosti. Toda če ne kaže očitnih znakov staranja (ukrivljanje hrbtenice , izgubljanje mišične mase), mu povečanje vnosa proteinov ne bo bistveno izboljšalo kondicije. Celo nasprotno, pretirano hranjenje lahko pripelje do resnih zdravstvenih težav, vključno z laminitisom in debelostjo. Slednja v dobri meri tudi “ubija” spolni nagon. Bodite objektivni pri oceni fizične kondicije ali za to zaprosite vašega veterinarja.
Pripuščajte samo zdrave kobile. Zahtevajte veterinarsko spričevalo. Glede na tendenco po svetu se bo verjetno tudi pri nas kaj kmalu razširilo umetno oplojevanje, s svežim ali zmrznjenim semenom. Tudi odvzem semena zahteva od rejca določena dodatna znanja, se pa na daleč izognete okužbam in tudi njihovem prenosu na zdrave kobile.
Kar se tiče higiene oziroma pranja genitalij pred in/ali po parjenju, se izogibajte milom in dezinfekcijskim sredstvom, saj dražijo nežno kožo in rušijo bakterijsko ravnovesje, s tem pa se možnost infekcije še poveča, sestavine določenih proizvodov pa celo delujejo spermicidno, če se jih ne izpere dovolj temeljito. Topla voda (malenkost nad telesno temperaturo) bo povsem zadovoljevala.
Najpomembnejše na koncu – psihična zrelost in pripravljenost
Najpogostejša napaka, ki jo naredi nestrpen lastnik žrebca je ta, da ga prehitro uvede v svet odraslih. Žrebički od malega radi skačejo po svojih materah ali celo vrstnicah v čredi in one to sorazmerno stoično prenašajo ali pri izobraževanju celo pomagajo. Že eno, sploh pa dvo letnik vam lahko v družbi kobil kakšno ušpiči, kar pa ne pomeni, da je psihično in fizično pripravljen na polno zasedeno plemenilno sezono. Vsekakor naj se ne bi začelo pripuščati z žrebcem, ki še ni naučen osnov vodenja, popuščanja pritisku in spoštovanja do svojega lastnika. To pomeni, da ga zmorete sami pripeljati do kobile brez prerivanja, vlečenja (ali celo prevračanja vas po tleh). Tudi v fazi vzburjenja mora žrebec popustiti oz. se ukloniti “pritisku” povodca, pravilno reagirati na ukaz stoj in nazaj. Ne pričakujte in ne zahtevajte, da bo stal in čakal mirno – naučite ga, da ga lahko ustavite in kontrolirate njegovo smer gibanja. Prav tako ga naučite spoštovati vaš osebni prostor – razburjen vas kaj hitro lahko vrže iz ravnotežja, če prestopi “magično črto”, vas prehiti, in pri tem še po možnosti oplazi z ramenom ali celo prevrne. Ustavite ga, premaknite nazaj na njegov prostor in nadaljujta. To obvladajta PREDEN ga prvič peljete h kobili.
Vedeti morate, da je pri večini dvoletnikov samozavest in vzdržljivost manjša kot pri 3 ali 4 letnikih. Če pripuščate “na roki”, se pravi, da ga vodite in usmerjate na povodcu, se kaj hitro zmede in izgubi zanimanje za kobilo; zaradi vašega popravljanja, pretiranega usmerjanja in “pomoči” se pač bolj fokusira na vas. Ko spoznava namen svojega poslanstva v čredi ali vsaj v družbi prijetne, izkušene starejše kobile v zasebnosti izpusta, se stvari odvijajo spontano, z veliko mero potrpežljivosti kobile, predvsem pa brez časovnega in še kakšnega pritiska s strani človeka.
Naučiti žrebca izvajati svojo primerno funkcijo je relativno enostavna zadeva, saj ga v bistvu prosimo, da opravi nekaj, spet relativno, ugodnega. Naučiti se mora samo, KAKO doseči vrh zadovoljstva. S pravilno vzgojo in usmerjanjem se bo počutil dobro ob opravljeni nalogi in mu niti na misel ne bo prišlo, da bi izvajal kake neumnosti.
Žrebec mora biti toliko odrasel, da razume obnašanje kobile in da se najprej spusti v igro draženja, ne pa da se direktno zakadi v skok ali celo napade kobilo. Če hiti, ga ustavite, začnite znova. Bodite ekstremno previdni, saj zaradi nagona “podivjani” žrebec na poti do kobile mogoče sploh ne bo okleval poteptati vas. Začetniku omogočite daljšo predigro. Prepričajte se, da je zares pripravljen na skok, tudi za njegovo psiho ni ravno dobro, da se znajde v ključnem trenutku na kobili in spozna, da dela ne bo mogel opraviti.
Ne kaznujte ga, če hoče na kobilo nepripravljen, tako ga lahko pripravite do tega,. da bo začel odklanjati svoje sodelovanje. Poizkusite povsem drugo metodo . nagrajevanje. Mirno in odločno mu preprečite skok, ga odvedite stran, ga pohvalite, dajte priboljšek in začnite znova. Ne bodite obremenjeni s časom. Mogoče se vam bo zdelo, da se vaš ponos pripravlja na posel že celo večnost, a verjemite, da z nervozo in pritiskom nanj ne boste storili nič pozitivnega.
Kljub temu pa imejte v mislih postavljeno mejo – če začne žrebec dvoriti preveč energično, ga ustavite in ohladite. Povprečni žrebec bo kobilo ovohaval, rezgetal in jo tu in tam tudi uščipnil, mogoče malo prežvečil grivo ali rep. Nikakor ne smete dopustiti nasilnega grizenja kobile. Ker so okusi različni, točnega recepta za predigro ni, nekateri imajo pač rajši vrat, drugi viher… Ko bosta s svojim varovancem imela za sabo vsaj štiri do pet skokov, boste že približno vedeli, kaj mu je všeč in kaj ne. Predvsem ne poskušajte usmerjati vsak njegov gib, pustite mu dihati. Potrpljenje je najbolj pomembna sestavina vašega odnosa. Če se nad njim razjezite, lahko izgubi erekcijo. Dovolite mu, da počne, kar pač nagonsko mora početi, vse dokler to ni za nikogar nevarno.
… in da, je mogoče, da vaš žrebec občuti razburljivost pripuščanja in še vedno ostane pod vašo kontrolo.
