Kakšne barve bo moj konj?

Kakšne barve bo moj konj?

6716
0
SHARE

Odkar ljudje gojijo konje ne dajejo poudarka samo posebnim jahalnim sposobnostim kot npr. določenim hodom, ampak tudi določenim barvam.

Barve so med drugim izrazite za posamezne pasme konj. Frizijce danes poznamo samo v črni barvi, haflingerje kot svetlogrive lisjake, lipicanci so beli včasih tudi črni in painti so lisasti.

»Kakšne barve bo moj žrebiček?« je vprašanje, ki si ga rejci pogosto postavljajo in so vedno znova presenečeni, ko potomstvo zagleda luč sveta.

Foto: konji.com
Foto: konji.com

O GENIH ALI ALELIH
Ena redkih pasem, ki jo srečujemo v širokem spektru barv so islandski konji. Rjava v različnih izpeljavah, temni in svetli lisjaki, sivci in vranci, lisasti – za robustnega konja iz Islandije je mati narava segla globoko v lonec z barvami.

Dedna informacija o barvi leži kot pri vseh živih bitjih v kromosomih, ki se nahajajo v jedrih telesnih celic.

Domači konj ima 64 kromosomov, od katerih je v telesnih celicah vsak zastopan dvakrat, eden izhaja od očeta in eden od matere. Vsak kromosom sestoji iz neštetih genov, ki vsebujejo načrt za določeno znamenje.

ALELI
Prostor, kjer se na kromosomu nahaja alel, genetiki imenujejo Locus. Gen se pojavlja v različnih izpeljavah – alelih. Ali povedano drugače, 1 alel je 1 različica 1 gena. Če sta oba alela enega gena enaka, je žival homozigot (čisto podedovana) za to znamenje. Če pa sta alela različna, govorimo o heterogizotih (mešano podedovanih). Kateri alel prevlada in pride do izraza, je odvisno od različnih faktorjev in medsebojnih vplivov.

DOMINANTNI IN RECESIVNI
Dominantne imenujemo lastnosti, ki nasproti šibkejšim vidno prevladajo. Recesivne pa imenujemo lastnosti, ki se podredijo in niso vidne poleg dominantnih lastnosti. Recesivne lastnosti se lahko podedujejo preko generacij, ne da bi bile opazne.

Do izraza pridejo šele, ko sta oba alela recesivna. Če sledi dedovanje gena dominantno-recesivnem dednem postopku, se dominantni aleli označujejo z velikimi črkami, recesivni pa z majhnimi črkami. Kot fenotip označujemo zunanjo, opazno podobo živali.

GENOTIP
Pod genotip spadajo vse genetske zasnove, vidne in skrite. Skrite so lahko nevidne, do izraza pa pridejo šele pri potomcih.

Barvo konja ne določa en sam gen, ampak nanjo vpliva medsebojna igra večih genov (domnevajo, da celo več kot 15). Tako imenovane temeljne barve kot so črna, rjava, lisičja in bela se tvorijo z vplivom manj genov.

DVA GENA DOLOČATA O VRANCU RJAVCU IN LISJAKU
Dedovanje barve pri vrancih, rjavih in lisjakih se razlaga s pojavljanjem dveh barvnih pigmentov: črnem Eumelaninu in rdečem Feomelaninu. Oba sta alela gena E, pri čemer E pomeni črno, e pa rdeče.

Ker je E dominanten nasproti e, morajo lisjaki imeti oba alela ee. Konji, ki so po telesu črni, pa imajo najmanj en E alel.

ČRNI ALI RJAVI
Še en gen, t.i. gen A (po Agouti) se pojavi le, če ima konj en ali dva dominantna E alela. Ta gen vpliva na to, ali bo konj črne ali rjave barve.

Dominantni alel A omeji črno barvo na grivo, noge in rep – konj bo rjav. Vranci torej ne nosijo A, ampak imajo recesiven alel a dvakrat (aa). Rjavi torej morajo imeti vsaj en alel A, lahko pa so tudi AA.

TRIJE FENOTIPI DVET GENOTIPOV
Rjavi konji torej lahko nosijo genotip AAEE, AAEe, AaEE in AaEe. Črni morajo imeti genotip aaEE ali aaEe in za lisjaka pridejo v poštev genotipi AAee, Aaee ali aaee. Tako postane razumljivo, da iz dveh rjavih, če mešano podedujeta, zlahka pride lisjak. Tudi pri dveh črnih lahko žrebe postane lisjak. Če pa pripuščamo rjava konja, ki mešano podedujeta, lahko nastane rjav, lisjak ali pa črn konj.

ZA REJO SIVCEV POTREBUJEMO SIVCE
Sivci se pojavljajo v veliko pasmah. Ti konji so ob rojstvu obarvani in dobijo svojo »belo obleko« šele z leti. Za to je odgovoren gen z oznako G (grey=sivo), ki se podeduje dominantno čez vse ostale barve. Z alelom G označujemo posivitev dlake, se pravi sivca, medtem ko alel g pomeni normalno obarvanje. Pravzaprav siva ni barva, ampak nasprotno, s starostjo se preprečuje obarvanje dlake. Mešano dedovan sivec ima torej genotip Gg in svojo sivo barvo podeduje na polovico potomcev. Če pripuščamo dva mešano dedovana sivca, ima četrtina potomcev normalno barvo. Potomci čistokrvnega sivca (GG) so potemtakem vsi sivci.

BELI GEN
V nasprotju s sivci obstajajo konji, ki so ob žrebitvi bele barve in nosijo gen W (white=bel). Ti konji se praviloma pojavljajo kot heterozigoti (mešano) za dominanten alel W, saj je kombinacija WW že v maternici smrtna.

Tipičen znak za sivca, v nasprotju z belorojenimi konji, je temna koža pod dlako.

VPLVI DRUGIH GENOV
Če opazujemo pisano čredo konj, hitro opazimo, da razen že omenjenih rjavih, črnih, lisičjih in sivih barv, obstaja še cela vrsta barv.

Iz lisjakov in rjavih lahko pričakujemo Palomine ali Buckskin-e, če starša nosita t.i. krem gen (C) (dilute gen). Ta gen je posvetlitveni faktor, ki osvetli temeljno barvo konj. Kremni gen pa se ne podeduje dominantno-recesivno, ampak intermediarno. Če konj podeduje alel C od enega starša, se temeljna barva le malce osvetli, če pa podeduje dva alela CC, se pravi od očeta in matere, je barva zelo svetla. Tako pogosto nastanejo konji s skoraj belo dlako in steklenimi očmi in jih ponavadi imenujemo »cremello« konji. Ta gen ne posvetli le dlake, ampak tudi konjeve oči. Če ima konj en C alel, ima ponavadi svetlo rjave oči, če pa ima dva CC alela, potem ima svetlo modre ali sive oči. (popularne pri western pasmah).

PALOMINO JE POSVETLJENI LISJAK
Palomino ali »Izabel« ima vse gene, potrebne za nastanek lisičje barve. Dodatno pa poseduje še kremni gen. Tako lahko zasledimo svetle in temne palomino konje, odvisno od tega, kako temno lisičjo barvo kremni gen posvetli.

Lahko se zgodi, da konji z dvojnim kremnim genom izgledajo skoraj beli in jih imenujejo albino konji, a za razliko od njih nimajo rdečih oči, ampak modre.

Rjavi in svetlo rjavi konji z kremnim genom postanejo t.i. »bucskin« konji (noge, rep in griva ostanejo v temeljni barvi, posvetli se le ostala dlaka).

Črni konji z kremnim genom se pojavijo v t.i. »smoky=dimni« barvi ali pa imajo »mišjo« barvo.

Če parimo samo palomino ali buckskin konje, lahko imajo tisti z samo enim kremnim genom tudi potomce v temeljni barvi ali pa so tudi potomci palomino oz buckskin barve (CC).

Če pa bi hoteli izključno palomino potomce, bi morali pariti »cremello« konje z lisjaki, torej starše različnih barv, pri čemer lahko barva potomcev zelo variira. Le zelo uspešni rejci palomino konjev poznajo pravo barvno kombinacijo staršev.

LAN GEN
Zelo svetla dlaka na repu in grivi naredi lisjake še posebno atraktivne, zato so ti konji zelo priljubljeni. Za svetlo grivo in rep je odgovoren recesivni t.i. »lan gen«, ki je učinkovit le, če se pojavi kot homozigot (čisto podedovan). Ta gen se pogosto najde pri islandskih konjih. Tudi pri lisjakih ga najdemo pogosteje kot pri rjavih ali črnih konjih. Pri lisjakih barva variira med svetlo rjavo in skoraj belo. Tudi črni in rjavi konji lahko nosijo ta gen, a ponavadi ni viden.

SREBRNI GEN
Pri t.i. srebrnem genu Z se dogaja ravno nasprotno. Gen je dominanten in učinkuje samo pri rjavih in črnih konjih. Ta gen učinkuje po vsem telesu in posvetli črni pigment. Če je konj homozigot (ZZ) se delovanje gena močneje odraža kot pri heterozigotih (zZ). Konji z normalno barvo imajo (zz).

Za nosilce alela Z to pomeni, da črni konji postanejo temno sive barve, rjave konje zamenjujejo z lisjaki, rjavi islandski konji z srebrnim genom so pogosto rdeče rjavi in imajo svetlo srebrno grivo.

LISASTI KONJ
Lisaste konje poznamo že odkar jih je človek udomačil. Dolgo časa so bili v manjšini, odkar pa se povečuje priljubljenost western jahanja, se pojavljajo pogosteje in so postali priljubljeni tudi pri nas. Lisasti konj mora imeti vsaj dve barvi, pri čemer morajo biti velike lise bele barve vidne po vsem telesu. Neodvisno do njih pa se lahko pojavljajo znamenja tudi po nogah in glavi.

Glede na to, kako so po telesu razporejene lise in kakšno obliko imajo, ločimo Tobiano, Overo in Sabino konje, poznamo pa tudi konje z barvo v tigrastem vzorcu.

TOBIANO
Ti lisasti konji imajo mirne lise na veliki površini, brez mešanja barv na robovih lis. Glava je praviloma temna, lahko pa se na njej pojavljajo znamenja in nemalokrat imajo ti konji bele noge. Griva in rep sta dvobarvna.

Tobiano obarvanost se prenaša dominantno (T). Vsak tobiano mora torej imeti vsaj enega tobiano starša. To pa pomeni tudi, da enobarvni potomci od staršev niso podedovali alela T, ampak imajo genotip tt.

OVERO
V nasprotju s tobiano, deluje overo obarvanost nemirneje, robovi lis so pomešani, glava je pogosto bele barve, tudi noge so lisaste in bela znamenja ne prečkajo hrbtne linije. Domnevajo, da je »overo gen« recesiven. Konji, ki kažejo to obarvanost, so morali torej od staršev podedovati alel o. Obarvanost pri starših ne rabi biti vidna, sta pa oba morala imeti alel o (heterozigota).

To tudi pojasnjuje zakaj se lahko pri enobarvni reji pojavijo overo konji.

TIGRASTI
Ena izmed najbolj vsestranskih in posebnih obarvanj je obarvanost v tigrastem vzorcu. Ti se od ostalih lisastih konjev razlikujejo po tem, da se pri njih lahko vzorec tekom let spreminja, pri tobiano in overo konjih pa ne. Vendar pa lahko imajo tigrasti vzorec tudi že ob rojstvu.

Za tigrasto obarvanost (kot npr. pri norikih, knabstrupperjih) je odgovornih več genov, ki jih v angleščini označujejo kot »leopard gene complex«. Variant tigrastih obarvanj je veliko in poskrbijo, da je vsak konj unikat.

Do naslednje pomladi pa le računajte, kakšne gene bi lahko dominantno ali recesivno podedoval vaš bodoči konjiček!

Prevedel: Mitja Jager
Avtor: Marlene Pieper, revija Pferdemarkt

BREZ KOMENTARJEV