Kako strogo brzdo ima tvoj konj?

Čeprav večina inštruktorjev uči, da so navadne brzde (tiste, ki nimajo vzvodnega učinka – navadna enkrat ali dvakrat lomljena, oliva, navadna z D obročkom…) blažje od vzvodnih brzd (pelham, kandara in različne izpeljanke obeh), to ni nujno res. Strogost brzde je odvisna od mnogih faktorjev (jahačeve roke, število delov, iz katerih je brzda izdelana, debelina brzde, način delovanja…). S pomočjo spodnjih vprašalnikov lahko določite, kako stroga je v resnici brzda, ki jo uporabljate.

Najprej morate ugotoviti v katero skupino spada brzda, katere strogost vas zanima. Preprosto: se vajeti na brzdo pripnejo v višini ust, ali pod njimi? Če se pripnejo v višini ust, je to navadna (brez vzvodna) brzda, če se vajeti pripnejo pod usti, gre za vzvodno brzdo.

Odgovorite na spodaj napisana vprašanja in z naslednjo formulo izračunajte strogost brzde:

Odgovor = V1 + V2 + (V3 x V4) + V5 – V6 – V7 – V8

Za V1 vpišite vrednost odgovora na vprašanje 1 itd. Če je vaša aritmetika malček zarjavela… (V3 x V4) pomeni, da vrednost vprašanj 3 in 4 pomnožite in šele nato prištevate in odštevate dalje.

Vprašanje 1: Koliko delov brzde ima konj v ustih?

• A. 1 do 3 dele. (1 točka)
• B. Več kot 3 dele. (5 točk)

Vprašanje 2: Kako je oblikovan del brzde, ki ga ima konj v ustih?

• A. Ostro (npr. trikotno ali oglato). (10 točk)
• B. Bodičasto. (10 točk)
• C. Grobo (npr. zavita žica ili verižica). (10 točk)
• D. Vijakasta kovina. (5 točk)
• E. Ovita z gladko žico. (3 točke)
• F. Gladka. (1 točka)

Vprašanje 3: Kakšne oblike so obročki brzde?

• A. Okrogli. (1 točka)
• B. Druge oblike (npr. ovalne, v obliki številke 8, v obliki črke D). (2 točki)

Vprašanje 4: Kako debela sta najdebelejša dela ustnega dela brzde?

• A. 1,8 cm ali več. (1 točka)
• B. več kot 0,9 cm, a manj kot 1,8 cm. (3 točke)
• C. Manj kot 0,9 cm. (10 točk)

Vprašanje 5: Gre za brzdo, ki se v kombinaciji z dodatnimi jermeni uporablja kot vzvodna brzda?

• A. Da. (8 točk)
• B. Ne. (0 točk)

Vprašanje 6: Kako so obroči brzde pritrjeni na ustni del brzde?

• A. Skozi luknji (tako, da se obročki lahko vrtijo). (1 točka)
• B. Vse ostalo. (3 točke)

Vprašanje 7: So na brzdi obročki, jezički ali drugi dodatki, ki naj bi pomagali »zmehčati« konjeva usta?

• A. Da. (3 točke)
• B. Ne. (0 točk)

Vprašanje 8: Je ustni del brzde narejen iz bakra, rjavečega železa ali umetnega materiala z okusom jabolk itd. ?

• A. Da. (3 točke)
• B. Ne. (0 točk)

Tabela rezultatov:

Odgovorite na spodaj napisana vprašanja in z naslednjo formulo izračunajte strogost brzde:

Odgovor = V1 + V2 + V3 + V4 + V5 + (V8 x (V6 + V7)) – V9 – V10 – V11 – V12

Za V1 vpišite vrednost odgovora na vprašanje 1 itd. Če je vaša aritmetika malček zarjavela… (V8 x (V6 + V7)) pomeni, da najprej seštejete vrednost vprašanj 6 in7, potem seštevek množite z vrednostjo vprašanja 8, šele potem odštevate in seštevate dalje.

Ta formula je bolj zapletena, saj je pri takšnih brzdah več delov, ki vplivajo na strogost brzde. Ravno zaradi tega je zelo malo vzvodnih brzd, ki niso stroge. V največ primerih bo rezultat izračuna pokazal, da je vzvodna brzda zmerno stroga ali zelo stroga.

Vprašanje 1: Koliko delov brzde ima konj v ustih?

• A. 1 do 3 dele (1 točka)
• B. Več kot 3 dele (5 točk)

Vprašanje 2: Kako širok, visok in kakšne oblike je jeziček (izboklina) ustnega dela brzde?

• A. Jezička ni, ustni del brzde je lomljen (t.j. več kot en del v ustih) (0 točk pri vprašanjih 2 in 3, pojdite na vprašanje 4)
• B. Visok, ozek jeziček, ki z vodoravnim delom brzde tvori kot 90 stopinj (pravi kot) (10 točk)
• C. Visok in širok jeziček. Prehod med jezičkom in vodoravnim delom brzde je zaobljen (mehak prehod) (5 točk)
• D. Srednje visok ali nizek, ter širok jeziček. Prehod med jezičkom in vodoravnim delom brzde je zaobljen (mehak prehod) (1 točka)
• E. Jezička ni. Ustni del brzde ni lomljen, a je rahlo usločen. (2 točki)
• F. Jezička ni. Ustni del brzde je raven in ni lomljen. (3 točke)

Vprašanje 3: Kakšen je kot med ustnim delom brzde in kraki brzde?

• A. Ustni del brzde je pomaknjen bolj nazaj kot kraka brzde. (1 točka)
• B. Ustni del brzde je vzporeden s kraki brzde (1 točka)
• C. Ustni del brzde je pomaknjen bolj naprej kot kraka brzde (10 točk)

Vprašanje 4: Kakšne oblike je ustni del brzde?

• A. Ustni del brzde je lomljen, oba kraka pa sta med seboj dodatno negibljivo povezana. (1 točka)
• B. Ustni del je lomljen, kot pri navadni brzdi, kraka med seboj nista dodatno negibljivo povezana (10 točk)
• C. Ustni del ni lomljen in je pravokoten na kraka brzde. (1 točka)
• D. Ustni del ni lomljen, je usločen in se v loku stika s krakoma brzde. (10 točk)

Vprašanje 5: Kako sta ukrivljena kraka brzde?

• A. Nista ukrivljena. (3 točke)
• B. Ukrivljena sta nazaj, proti konjevim prsim. (1 točka)
• C. Naprej. (5 točk)

Vprašanje 6: Kako dolga sta kraka brzde? (Pri brzdah, ki nimajo krakov kot takšnih, merite razdaljo med ustnim delom brzde in delom, kamor se pritrdijo vajeti.)

• A. 3,6 cm ali manj. (1 točka)
• B. Od 3,6 cm do 11 cm. (2 točki)
• C. Od 11 cm do 14,5 cm. (4 točke)
• D. Več kot 14,5 cm. (7 točk)

Vprašanje 7: Kakšno teksturo oziroma obliko ima ustni del brzde?

• A. Ostro (npr. trikotna ali oglata oblika). (10 točk)
• B. Bodičasto. (10 točk)
• C. Grobo (npr. zavita žica ili verižica). (10 točk)
• D. Vijakasta kovina. (5 točk)
• E. Ovita z gladko žico. (3 točke)
• F. Gladko. (1 točka)

Vprašanje 8: Kako debela sta najdebelejša dela ustnega dela brzde?

• A. 1,8 cm ali več. (2 točki)
• B. Več kot 1,4, a manj kot 1,8 cm. (3 točke)
• C. Manj kot 1,4 cm. (4 točke)

Vprašanje 9: Kje se pritrdi verižica, oziroma jermenček, ki drži brzdo na mestu?

• A. Na isti obroček kot lična jermena. (0 točk)
• B. Na poseben obroček, ki je nižje od tistega, v katerega se pripneta lična jermena. (2 točki)
• C. Na poseben obroček, ki je za tistim, v katerega se pripneta lična jermena. (5 točk)

Vprašanje 10: Kako sta kraka pritrjena na ustni del brzde?

• A. Skozi luknji (kot npr. pri večini pelhamov). (1 točka)
• B. Vse ostalo (vključno nepremično varjeno). (3 točke)

Vprašanje 11: So na brzdi obročki, jezički ali drugi dodatki, ki naj bi pomagali »zmehčati« konjeva usta?

• A. Da. (3 točke)
• B. Ne. (0 točk)

Vprašanje 12: Je ustni del brzde narejen iz bakra, rjavečega železa ali umetnega materiala z okusom jabolk itd.?

• A. Da. (3 točke)
• B. Ne. (0 točk)

Tabela rezultatov:

3. Nekaj primerov:

Brzda	Izračun	Ocena
	Navadna (brez vzvodna) brzda enkrat lomljena (dva dela v ustih), gladka površina, okrogla obročka, debelina: 1,5 cm, se ne uporablja z dodatnimi jermeni, obroča gibljivo pritrjena na ustni del brzde, nima dodatkov, ustni del brzde je iz nerjaveče kovine 1 + 1 + ( 1 x 3 ) + 0 – 1 – 0 – 0 = 4	blaga brzda
	Navadna brzda obložena z gumo enkrat lomljena (dva dela v ustih), gladka površina, D obročka, debelina: 1,5 cm, se ne uporablja z dodatnimi jermeni, obroča negibljivo pritrjena na ustni del brzde, nima dodatkov, ustni del brzde je oblečen v gumo 1 + 1 + ( 2 x 3 ) + 0 – 3 – 0 – 0 = 5	blaga brzda
	Navadna brzda z bakrenimi obročki enkrat lomljena (dva dela v ustih), gladka površina, okrogla obročka, debelina: 1,2 cm, se ne uporablja z dodatnimi jermeni, obroča gibljivo pritrjena na ustni del brzde, brzda ima bakrene obročke, ustni del brzde je deloma iz bakra 1 + 1 + ( 1 x 3) + 0 – 1 – 3 – 3 = – 2	?
	Navadna brzda z ovalnima obročkoma enkrat lomljena (dva dela v ustih), gladka površina, ovalna obročka (oliva), debelina: 1,7 cm, se ne uporablja z dodatnimi jermeni, obroča sta fiksno pritrjena na ustni del brzde, brzda nima dodatkov, ustni del brzde je iz nerjaveče kovine 1 + 1 + ( 1 x 3 ) + 0 – 1 – 0 – 0 = 4	blaga brzda
	Navadna brzda z vilicami enkrat lomljena (dva dela v ustih), gladka površina, ovalna obročka z vilicami, debelina: 1,2 cm, se ne uporablja z dodatnimi jermeni, obroča sta fiksno pritrjena na ustni del brzde, brzda nima dodatkov, ustni del brzde je iz nerjaveče kovine 1 + 1 + ( 1 x 3 ) + 0 – 1 – 0 – 0 = 4	blaga brzda
	Vzvodna brzda enkrat lomljena (dva dela v ustih), ustni del je lomljen, kraka med seboj nista povezana, kraka nista ukrivljena, kraka sta dolga 1,5 cm, gladka površina, debelina: 1,5 cm, verižica se pritrdi nižje kot lična jermena, kraka sta na ustni del pritrjena nepremično, na brzdi ni dodatkov, ustni del brzde je iz nerjaveče kovine 1 + 0 +0 + 10 + 3 + (3 x (1 + 1))- 2 – 3 – 0 – 0 = 15	zmerno stroga brzda
	Vzvodna brzda (pelham) enkrat lomljena (dva dela v ustih), ustni del je lomljen, kraka med seboj nista povezana, kraka nista ukrivljena, kraka sta dolga 4 cm, gladka površina, debelina: 1,5 cm, verižica se pritrdi na isti obroček kot lična jermena, kraka sta na ustni del pritrjena nepremično, na brzdi ni dodatkov, ustni del brzde je iz nerjaveče kovine 1 + 0 + 0 + 10 + 3 + (3 x (2 + 1)) – 0 – 3 – 0 – 0 = 20	stroga brzda
	Vzvodna brzda ni lomljena (en del v ustih), jeziček je nizek in širok, ustni del brzde je vzporeden s krakoma brzde, ustni del ni lomljen je pravokoten na kraka brzde, kraka nista ukrivljena, kraka sta dolga 1,5 cm, gladka površina, debelina: 1,5 cm, verižica se pritrdi nižje kot lična jermena, kraka sta na ustni del pritrjena nepremično, na brzdi ni dodatkov, ustni del brzde je iz nerjaveče kovine 1 + 1 + 1 + 1 + 3 + (3 x (1 + 1)) – 2 – 3 – 0 – 0 = 8	zmerno stroga brzda
	Žrebčnik Glede na svojo obliko imenovan tudi “srček” in “metuljček”. Uporablja se za vodenje žrebcev in drugih bolj temperamentih konj. Je izredno stroga brzda, ki se je NIKAKOR ne sme uporabljati pri jahanju, lonžiranju, privezovanju konja… Uporablja se izključno za vodenje na roki.	zelo stroga brzda

Foto: Špela
Vir: iceryder.net/bit-severity.html