Zobje so vraščeni v jamicah zgornje in spodnje čeljustnice. Oblika zoba:
–zobna krona (je vidni del zoba)
–zobni vrat (je nad zobno jamico, obdaja ga sluznica ali dlesen)
–zobna korenina (vsajena je v zobno jamico)
Zobje so pri sesalcih iz treh substanc: zobovine, sklenine in cementa. Zobovina ali dentin, je pod sklenino, vsebuje Ca snovi. Sklenina je najtrša snov, v njej ni žil in živcev, je različnih barv. Najbolj notranja je zobna pulpa (lat.:cabum dentis), je votlina v notranjosti, tu so žile in živci, zobni kanal pa sega do korenin. Zobno korenino obdaja zobni cement z vlakni je pritrjena v čeljust.
{+++}
Konj ima vsa tipična znamenja za zobovje rastlinojedov, ima 40 zobnih zasnov. Srečamo se tudi z izjemami, ko ima konj tudi 42 zasnov.
Sekalci se imenujejo po vrsti: kleščnik, srednjik in krajnik. Njihova dolžina pojema od medialnega (sredinskega) proti lateralnemu (oddaljeno od sredine) sekalcu (7-5,5 cm). S svojimi koreninami tičijo v zobnicah medčeljustnice in sekavčevega dela spodnje čeljustnice. Zgornji sekalci so ukrivljeni močneje kot spodnji in to labialno (ustnično) konveksno (izbočena), lingvinalno (jezično) konkavno (vbočen). Pri mladih živalih oblikujejo njihovi zunajzobnični deli (krone), ki stojijo tesno drug ob drugem, polkrog, tako v horizontali (vodoravni) kot tudi vetrikali (navpični). Zobne krone stojijo skoraj navpično druga na drugi, pri čemer žvekalna ploskev pokriva žvekalno ploskev drugega zoba-kleščno zobovje. Ko pride pri starejših živalih na dan bolj ravni oz. malo ukrivljeni znotrajzobnični del zoba (korenina), tedaj stopajo tudi, zdaj daljši zunajzobnični deli zob vse bolj in bolj v eno ravnino, vodoravni zobni lok se vse bolj sploščuje in naprej iztegnjeni zobje zg. in sp. čeljusti se stikajo med seboj v kotu, ki je vse bolj oster-kotno zobovje. Pri mladih živalih je torna ploskev prečno ovalna, prav tak pa je tudi prečni prerez skozi skoz zunajzobnični del sekalcev. Korenina pa ima, nasprotno, najprej okroglast, potem trikoten in nazadnje podolžno ovalen prečni prerez. Temu ustrezno se s potiskanjem starajočega se zoba iz zobnice navzven spreminja tudi njegova grizna ploskev iz prečno ovalne prek okroglaste, trikotne v podolžno ovalno obliko (pomembno za določanje starosti). Vrh tega nosi distalni konec zg. sekalcev 12 mm globoko skleninsko čašico, taka na sp. sekalcih pa je še enkrat plitvejša in je globoka okoli 6 mm. Z obrabo te žvekalne ploskve se ta zveza prekine in zobna čašica, napolnjena s cementom in ostanki hrane, leži prosto v dentinu zobnega telesa kot nekakšna jamica. Vsi gradbeni elementi zoba so tedaj vidni na grizni ploskvi: zunaj je rob skleninskega plašča, nato je rumenkasto obarvani dentin in prečno ovalna stena zobne čašice. Z obrabo zobne substance, pribl. 2 mm na leto, zgine čašica, pojavi se njeno dno kot sled čašice ali zrnce, nato se pojavi odprtina zobne votline, napolnjena z nadomestnim dentinom, kot sled jedrca ali jedrce, ki je pred zrncem. Vse to so važna starostna znamenja.
Zg. in sp. podočniki ali grabivci so dobro oblikovani le pri samcih; to so zobje s skleninskimi kapicami in so dolgi 4-5 cm. Njihova korenina je močno ukrivljena nazaj. Znamenja obrabe podočnikov se kažejo samo pri starejših živalih.
Konj ima v zg. in sp. čeljustnici praviloma po tri predmeljake in tri meljake. To so zobje s skleninskim plaščem, njihova rast se konča pri 6.-7. letu konja, tedaj predstavljajo dolge 8-10,5 cm, visokoprizmatične stebričke.
Prečen prerez zg. kočnikov je je pribl. Kvadratičen, sp. pa pravokoten. Zg. kočniki imajo po dve skleninski čašici, katerih stena je še neobrabljenem zobu najprej v neprekinjeni zvezi s skleninskim plaščem zoba in njegovi grizni ploskvi. Z obrabo se ta zveza prekine in nastane tipična slika grizne ploskve zg. kočnikov z vzdignjenimi skleninskimi grebenčki in med njimi ležečimi globelicami v zobovini in cementu. Po končani rasti imajo kočniki po tri kratke korenine, podobne štrcljem.
Spodnji kočniki imajo tudi skleninske gube, vendar nimajo nikakršnih sklenjenih skleninskih čašic. Njihova bukalna (obrazna) in lingvinalna ploskev imata razločno vzdolžno globoko brazdo, tako brazdo pa spremlja več plitvih žlebov. Na žvekalni ploskvi spodnjih kočnikov opazimo opazimo gube skleninskega plašča, od teh sta dve na lingvinalni in ena na bukalni strani. Sp. kočniki imajo po dve kratki korenini. V zg. čeljustnici se neredko pojavlja zobček, ki stoji pred prvim predmeljakom, imenujemo ga v z r e l j a k ali v o l č j i z o b (lat.:dens lupinus). Ta pogosto izpade že zelo zgodaj in ga ne nadomesti stalen zob. Tudi v sp. čeljustnici je zanj zasnova, vendar ne predre.
Predmeljaki in meljaki oblikujejo v zg. in sp. čeljusti strjeno vrsto zob.
Mlečni sekalci pri žrebetu so mlajši in bolj beli kot nadomestni zobje. Imajo lopatasto krono in razločen zobni vrat in razmeroma kratke korenine. Tudi mlečni sekalci imajo na grizni ploskvi, podobno kot nadomestni sekalci, čašico, ki je globoka pribl. 4 mm. Mlečni podočniki , so zasnovani pri obeh spolih, vendar ostanejo samo zasnove. Mlečni zg. in sp. predmeljaki so manjši kot nadomestni predmeljaki , glede zgradbe in oblike pa so tem vendarle močno podobni,
Že stoletja se določa starost pri konju po zobovju (zobeh). Na normalno razvitem in pravilno obrabljenem zobovju je mogoče določiti t.i. zobno starost konja s precejšnjo zanesljivostjo. Pri tem je potrebno upoštevati številna znamenja na zobeh in zobovju:
-predrtje in obraba žrebetnih zob
-spremembe v obliki njihovih griznih ploskev
-oblika sekalcev in njihova postavitev drugega proti drugemu v zg. in sp. čeljusti (kleščno zobovje, kotno zobovje)
Da lažje primerjamo zobovje različnih sesalcev med seboj si pomagamo z t.i. zobnimi formulami. Z njimi označujemo sekalce(I+številka), podočnike(C+številka), predmeljake(P+številka) in meljake(M+številka). Pri mlečnih zobeh dodamo malo črko nap.: Id-mlečni sekalec. Iz zobne formule nam črke nad ulomkovo črko predstavljajo zobje zg. čeljusti, pod ulomkovo črto pa zobje sp. čeljusti.
Viri: Anatomija domačih živali, Leo Rigler
napisal: mmavha
