Konjeva usta so zelo učinkovita žvekalna naprava, a prav zaradi te učinkovitosti se lahko v ustih pojavijo številne težave.
Spodnja čeljust je ožja od zgornje in ko konj žveči, se spodnja čeljust premika s krožnimi gibi in jezik potiska hrano med zobe zgornje in spodnje čeljusti. Tako pride hrana v »mlin«, kjer se temeljito zmelje preden jo konj pogoltne. Težave z zobmi nastanejo prav zaradi gibov, ki hrano meljejo. Kočniki se obrabljajo pod določenim kotom, zunanji robovi na zgornjih kočnikih in notranji robovi na spodnjih končnikih pa postajajo ostri in nazobčani in kot takšni lahko ranijo lica in jezik. Konji lahko zaradi teh ran trpijo dolga leta, preden jih kdo opazi, če jih sploh kdaj
Stalni zobje se pojavijo pod mlečnimi. Korenina mlečnega zoba se razkroji in mlečni zob “čepi” na stalnem kot kapica. Te “kapice” nato odpadejo.
Konjev zob zraste v enem letu povprečno 2 mm in približno toliko se tudi obrabi. Zob je sestavljen iz sklenine, ki se nalaga v vertikalnih plasteh, in iz dentina (zobovine) ter cementa, oba sta mehkejša od sklenine. Zobovina in cement se tudi hitreje obrabljata in tako ostaja trša sklenina in zato tudi pride do grobe, nazobčane površine zoba. Istočasno se vertikalne brazde sklenine obrabijo v konice in tako je lahko cela vrsta zob z nazobčanimi robovi. Zato ne pozabite, da je potrebno konjeve zobe redno brusiti.
Majhen zob v zgornji čeljusti kot prvi v vrsti zgornjih kočnikov je znan kot volčji zob. Skoraj vsi konji imajo volčji zob v zgornji čeljusti in ko štejemo predmeljake, je volčji zob kot prvi predmeljak, zato je prvi veliki zob drugi predmeljak. Volčji zob je najbolje odstraniti, ker ovira brzdo. Volčji zob v spodnji čeljusti je zelo redek pojav.
Ko živinozdravnik pobrusi zobe, zgladi njihovo površino, torej odstrani ostre robove in konice.
Lažje dostopni predeli, to so sprednji in srednji zobje, so hitro obdelani, kaj pa zobje v zadnjem delu čeljusti, predvsem zadnji meljak v spodnji čeljusti, ki je pogosto kljukaste oblike, ki »vrta« v jezik? Zadnji zobje so pri večini konj 30 do 35 cm odmaknjeni od ustnic, usta pa lahko konju odprete le za okrog 75-88 mm. Živinozdravnik torej ne le, da zelo težko vidi ali otipa zadnje zobe, zelo težko jih tudi zbrusi. Z brusilno pripravo mora z gibi naprej in nazaj poskušati zobe zgladiti. Nekatere priprave so oblikovane prav v ta namen, kar je seveda zelo dobrodošlo.
Ker je jezik zelo mišičast organ in konj z lahkoto kontrolira gibanje jezika, se lahko umakne ostrim robovom na zobeh, žal pa je to skoraj nemogoče, če so ostri robovi na zadnjih zobeh. Ker je sprednja čeljust ozka, jezik pa debel, je nemogoče jezik umakniti in oster zob nenehno »vrta« v jezik. Skorajda ni konja, ki ne bi imel poškodb na jeziku ali licih zaradi zadnjih dveh meljakov. Večina konj se s tem sprijazni in se to tudi ne pozna v njihovem obnašanju. Zgodi pa se, da kakšen konj skoraj skoči iz svoje kože, če mu želite v usta potisniti brzdo, ali če ga med jahanjem želite obrniti v eno ali drugo smer.
Največkrat lastniki konj menijo, da je čas za brušenje zob, ko konj hrane ne izkoristi dovolj oziroma, ko opazijo, da mu hrana pada iz ust. Vsekakor pa je dostikrat že konjevo obnašanje dovolj dober znak, da je z zobmi nekaj narobe. Ni vsaka konjeva reakcija odraz njegove psihe, saj se je že mnogokrat izkazalo, da so za njegovo čudno vedenje krivi zobje.
»Primer iz moje prakse jasno pove, kako pomembni so zdravi, zbrušeni zobje. Pregledal sem konja, čigar lastnik je obupal nad njim, ker ga je po večkratni neposlušnosti enostavno odnesel in z njim vred preskočil star vodnjak na dvorišču. Ugotovil sem, da ima v jeziku polno lukenj, v ustih je bilo vidno tudi vnetje. Naredil sem vse potrebno in po enem mesecu me je lastnik poklical ter s srečnim glasom povedal, da ima sedaj konja, ki ga ne bi prodal za noben denar.«
Valovito zobovje” je posledica neenakomerne obrabe predmeljakov in meljakov. Konju s takim zobovjem hrana pogosto pada iz ust. Zgornje in spodnje zobe je potrebno zbrusiti tako, da je med vsemi enak stik.
Dr. Stubbs na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj ugotavlja, da se nekatere določene poškodbe v ustih odražajo v določenih neposlušnostih v obnašanju konja. Npr., če konj odnese jezdeca, če se noče ustaviti ali odstopati, ima pogosto zelo dolg prvi zob. Konj, ki ima boleča usta, se želi rešiti brzde, ki pritiska na vnete dlesni, tako da jo z jezikom porine med kočnike. Kakor hitro mu to uspe, ga ne morete več voditi.
Po končanem brušenju na zobeh ni več ostrih konic in nazobčanih robov.
Živinozdravniki so bili vedno mnenja, da težave z zobmi povzročajo težave pri hranjenju in posledica je slaba prebava. Vendar, se vedno bolj uveljavlja teza, da je zmanjšano pitje vode zaradi bolečin v ustih tisto, kar povzroča prebavne težave. Dr. Stubbs razlaga: »Ko žival pije vodo, se slina v ustih razredči oziroma jo voda odplakne, zaradi česar je zmanjšano »mazanje«, posledica pa je, da postanejo poškodovana mesta v ustih bolj boleča. Naravna reakcija živali je, da manj pije in rezultat je blaga dehidracija, ki pa je pri konju dovolj, da postane bolj dovzeten za koliko. Kar me pa pri celi zadevi najbolj jezi, je to, da kljub moji 35 let dolgi praksi, to vem šele zadnjih nekaj let.«
Izkušnje ameriškega strokovnjaka, dr. Claya Stubbsa, živinozdravnika v Johnson Cityju, Teksas
Vir: Revija o konjih.