Moj žrebec grize

Moj žrebec grize

2667
0
SHARE

Vprašanje: Imam žrebca starega 16 mesecev. Konstantno išče priložnost da me ugrizne. Ko je mrvo, ga komaj skrtačim, ker tudi takrat se rad obrača in »šausne«.Če ga lopnem, kar nerad počnem, ne zaleže, če ponovim, se zna dvigniti na zadnje noge in brca s sprednjimi.To obnašanje se stopnjuje. Nočem ga kaznovati z udarci, ker mislim, da se bo agresija samo stopnjevala.To vedenje se odraža približno 3 tedne, odkar je manj v izpustu zaradi vremena. Ali je mogoče kriva preobilna krma? Dobi 2 litra ovsa na dan. Prosim pomagajte z nasveti in ne samo z predlogi o kastraciji, ki naj bi bila čudežno zdravilo za žrebce. {+++}

Sodelujoči: Oliva, Tana, Teja, Anja, Sandi, Gaja

Oliva: Vem, kako rešiti to težavo. Vaš konj potrebuje izpust in pa družbo. Povem vam, da njega vremenske razmere ne motijo tako kot vas. V imenu konja vas prosim, da mu to omogočite!

Tana: Kot je rekla Oliva, čudežno zdravilo je izpust in družba isto starih konj. Konj je čredno bitje in kot tako se mora zrangirati v čredi in si najti svoje mesto.

Očitno je, da išče igro in ne dovoli si, da boš njegova vrstnica pri igri. Čez kak mesec se bo začel s teboj namreč igrati tako, da se bo pomeril s teboj na zadnjih nogah.

Dež, veter in sneg konj, ki sicer živijo v naravi zunaj pod milim nebom, ne moti, prav pa je, da ima zavetje, kamor se lahko skrije, če to želi.

Naša žrebeta so od 5 dni, ko so v pašniku s kobilo, do 3 let zunaj. Ločimo jih pri 6-ih mesecih od kobil in pri 15 mesecih po spolu. Naši žrebci nimajo igralnih težav, ker imajo prostor za gibanje in družbo.

Teja: Kastracija definitivno ni čudežno zdravilo za umiritev žrebca. Dolgčas dela svoje, verjetno pa vas tudi malo “ocenjuje”, kje so vaše točke potrpežljivosti, kaj vse si lahko privošči in jo še vseeno dobro odnese… S tem mislim na tisto nepokvarjeno, otroško, ali pa morda pubertetniško obnašanje, po vsej verjetnosti ga razganja od energije, dobrega počutja…

Če imate res zelo razmočen izpust in se bojite poškodb zaradi zdrsa konja in če imate možnost sprehoda po naravi, pojdite z njim na sprehod, z oglavko in vrvjo, to je tudi izredna priložnost, da spozna raznolikost narave, se navadi na grmičevje, luže, živali.. vse to z vami ob strani. Lahko se pogovarjate z njim, ga opozarjate oz. pripravite na npr. zajca, ki je trenutno sicer pri miru, vendar pa bo že čez nekaj trenutkov “zletel” in konj na to ni pripravljen… Naj vas ne bo sram, navezujete kontakt z bitjem, ki vas bo, če bo vse po sreči, spremljalo kar lep kos vašega življenja.

Če pa ga ne izpuščate ven samo zato, ker je vreme oblačno in bo, mogoče, deževalo,… Naši konji so zaprti samo takrat, ko lije kot iz škafa (če jih uspemo spravit v bokse, ker jih dejansko nalivi absolutno ne motijo), drugače pa se gibljejo prosto in po želji (boksi pa so vedno odprti in imajo možnost vstopa). Še kobila, ki je kar nekaj časa pokašljevala in smo jo tudi zdravili, se zdaj, ko je vedno na svežem zraku, odlično počuti.

Anja: Grizenja se konja sicer da odvaditi, a vsaj po mojih izkušnjah, zelo težko.Imeli smo žrebčka, ki se je obnašal kot mesojeda žival. S tem, da je bil večino časa v izpustu, pri sprehajanju je izkoristil vsako možnost za ugriz. Enkrat je šel predaleč in bil za to da ne rečem pretepen. Nekaj časa se je kujal, pomagalo pa ni prav nič. Slišala sem, da pomaga, če konju ne daješ priboljškov iz roke, ker je grizenje lahko tudi na nek način prosjačenje konj, pa ne ve da to boli. Veliko sreče pri prevzgoji, pa naj še kdo kaj o tem pove, ker je težava res zelo neprijetna!

Sandi: Žrebčkov se NIKOLI ne hrani z roke, ker se dejansko s tem začne grizenje. Pri kobilicah in kastratih je za to manjša verjetnost.

Obvezno pa mora žrebe imet dovolj gibanja in po možnosti družbo vrstnikov.

Gaja: Vse se začne pri opazovanju konja, v tem primeru žrebca. Konja je treba med ugrizom opazovati; ali ima ušesa normalno ali pa je jezen.

Ponavadi za ugrizi žrebcev stojijo dve osnovni razlagi. Če ima ušesa ob ugrizu nazaj, je to preprosto agresija, ki VEDNO izvira iz nepravilnega dela in konj se na to tako odraža. Tudi mi imamo takega konja, ki so ga pri prejšnjih lastnikih hudo pretepali in jahali z ostrogami, da je velikokrat krvavel po trebuhu. Ko smo ga dobili je neprestano grizel. Imamo ga že 10 let in niti enkrat do sedaj ga ni nihče udaril, a se ne more znebiti teh hudih strahov. Velikokrat smo ga probali že odvaditi, a vsakič, ko smo ga odvajali (na lep način) je postajalo huje. Sedaj pa ga že več kot 3 leta obravnavamo takega kot je in je veliko boljši. Z njim se ukvarjamo samo tisti najbližji in zaupa samo nam. Ugotovili smo, da ga resnično ne bomo nikoli odvadili grist, ker so te strahovi zapečateni globoko v podzavesti. Tako dobro ga poznamo, da vemo v kakšnih situacijah bi ugriznil (božanje po trebuhu, itd.), da se jim v čim večji meri izogibamo. Ta konj je z vsemi ostalimi v čredi vsak dan zunaj in manj kot se ukvarjamo z njim, bolje se obnaša. Očitno res več ne mara človeškega stika in veste kaj, čisto nič mu ne zamerim.

Druga razlaga, ki je zelo značilna za žrebce pa je, da grizejo z ušesi normalno usmerjenimi, se pravi brez agresije. Če opazujete žrebca in kobilo skupaj spuščena, jo žrebec grize, kadar jo “osvaja”. To je ljubkovalno grizenje. Ker pa je koža konja veliko debelejša, nas seveda to boli. To pa ne pomeni, da je konja treba zato udarit, ker vam je pokazal, da vas ima rad. In vsa agresija, ki jo konju pokažete po ugrizu, neugodno vpliva nanj, še posebej pri tako dominantnem žrebcu, ki se na agresijo odziva z napadom. Ne pravim, da je to obnašanje dovoljeno, če vas boli. Konja lahko kregate tudi z ostrim glasom (ker vemo, da so ušesa pri konju najobčutljivejši organ, in je tak zvok njemu zelo neprijeten), nikoli pa ga ne udarite! Jaz osebno sem na tako obnašanje odreagirala s crkljanjem in veliko ljudi bo ob tem stavku najbrž mislilo, da je konj potem grizel vse povprek, kar pa ni res. Žrebec me je grickal samo takrat, kadar sem ga crkljala. In nobenega drugega, samo mene. Seveda sem se pred tem dobro zaščitila, da me ni bolelo (dolgi rokavi). Velikokrat pa me je grickal kadar sem ga čohala po vihru. To obnašanje pa lahko vidimo med socialnimi vezmi pri konjih. S tem si odpravijo nadležne zajedavce in potrjujejo pripadnost enega drugemu. In na to sem bila zelo ponosna.

Vse prevečkrat si konjsko obnašanje razlagamo v človeškem jeziku, zato ne bomo nikoli razumeli konjskega jezika, če se kdaj pa kdaj ne usedemo za nekaj uric v izpust in konje opazujemo takšne, kakršni so!

BREZ KOMENTARJEV