Požiralnik – oesophagus

Požiralnik – oesophagus

1888
0
SHARE

Hrana, ki jo konj zaužije se razgradi v prebavnem traktu. Prebavni trakt sestavljo: ustna votlina, žrelo, požiralnik, želodec, dvanajstnik, tanko črevo, debelo črevo in danka z zadnjikom. Prebava je mehanska in kemijska razgradnja hranilnih snovi. Kemična pomeni razgradnja s prebavnimi encimi, ki jih izločajo prebavne žleze. Mehanska pa pomeni: grizenje, gnetenje, drobljenje…z zobmi.

Žrelo (Latinsko: pharynx)

Žrelo je dolgo do 20 cm. Med žrelni svod na eni strani in lobanjsko bazo, spodnjo premo mišico glave ter dolgo mišico glave na drugi strani se vriva parni zračni mehur, tako da se lobanjske baze dotika samo sprednja tretjina dorzalne žrelne stene. Tudi stranski ploskvi žrelne stene pokrivata zračna mehurja na obeh straneh.

Požiralnik (Latinsko: oesophagus)

Požiralnik pri konju izhaja iz žrela in to iz kratkega požiralnikovega preddvora, dorzalno (hrbtno) od grlnega kolobarčastega hrustanca.

Požiralnik leži najprej na sapniku, na spodnji tretjini vratu pa se spusti na levo stransko ploskev sapnika in poteka po njej do vhoda v prsno votlino. Ob vhodu v prsno votlino se zopet povzpne na dorzalno ploskev sapnika, poteka skupaj z njim skoz medpljučno špranjo, čez pljučni koren in bazo srca ter doseže na višini 14. prsnega vretenca , kakšnih 12 cm pod hrbtenico, nekoliko levo od medialne (središčne) ravnine, požiralnikovo zev.

Takoj ob vstopu v trebušno votlino, se pod ostrim kotom priključi na želodec. Do pljučnega korena je mišična cev požiralnika iz rdeče, prečnoprogaste muskulature, do pljučnega korena pa do kardije je iz blede, gladke muskulature. Mišična plast je debela 4-5 mm, proti želodcu je vse močnejša, na sami kardiji pa je debela 1,2-1,5 cm.

Viri: Anatomija domačih živali, Leo Rigler
avtor: mmavha

BREZ KOMENTARJEV