Ujahovanje konja
Obstajajo različne poti, da »zlomimo« konja, ki so ponavadi zelo resnične. Lahko jih tepemo, ko ne ravnajo, kot smo želeli in naredimo neobčutljive, si jih podredimo, uporabimo tako imenovan trening »brez ovir« ali enega izmed mnogih ponujenih sistemov, ki jih ponujajo profesionalni trenerji. Nekatere od naštetih stvari so bolj učinkovite, če jih naredijo izkušeni trenerji. Na primer, nekdo, ki je izkušen ne bo udaril konja tako, da bi ga poškodoval, temveč ga bo kaznoval v mejah normale. Kakorkoli že, kakršnakoli metoda, ki bi lahko vodila do poškodb, bolečine ali nelagodja nas lahko drago stane (časa, denarja in morda tudi konja). Druge metode priporočajo čas in znanje, ki ga neizkušeni ljudje nimajo. Na koncu koncev naj bi bilo vse skupaj varno za konja in jahača.{+++}
Druga stvar, ki naj bi jo upoštevali, je razlog, zakaj se ljudje zapletajo s konji: radi jih imajo. Torej, če gre za to, zakaj bi potem ti ljudje dovolili tehniko treninga ali hoteli metodo, ki se jim ne zdi primerna.
Linda Tellington-Jones, ki je »odkrila« tako imenovane Tellington dotike združene z metodo zavedanja (TTEAM), verjame, da je način, kako se povežemo z živalmi odraz tega, kako ravnamo z drugimi »dvo-nožci«. Je dober način, kako se naučiti vseh metod treniranja, zato, da se lahko samo odločite kaj boste naredili in kaj lahko dovolite. »Kako se počutite pri srcu?« Linda hoče dvigniti zavedanje. Če nimamo dovolj povezave z živalmi, potem lahko to samo obžalujemo, saj s tem onemogočamo prenos impulzov ali odzivov na nasilje, na ravnanje s konjem brez spoštovanja ali sočustvovanja… Trdno je prepričana, da so načini za doseganje partnerstva z živaljo, zato, da lahko izrazi najboljše v sebi tako konj kot človek.{+++}
»Nočem soditi, ker so ljudje, ki sodijo, morda še slabši. Zraven tega, sem to že doživela. Ponuditi hočem alternativo, nekaj drugega. To me zanima. Kaj lahko naredim, da bom v pomoč? Mislim, da je vredu, če skrbimo za živali in TTEAM ponuja nekaj »orodij«, načinov, da dosežemo partnerstvo z njimi«, je povedala Linda, na nekem seminarju, udeležencem iz klinike za živali.
TTEAM ponuja drugo pot vjahavanja konja. Rajši, kot zlomiti konja, da je voljen delati z nami, je cilj TTEAM-a izobraziti konja, da bo vedel kaj od njega pričakujemo. Razviti hočemo njegovo zmožnost učenja. Nadaljnje je TTEAM metoda, ki jo lahko uporabljajo neprofesionalci.
Razlogi so mnoga »orodja« TTEAM-a:
– TTOUCH, to so Tellington dotiki
– vaje učenja na tleh
– užitek jahanja
Ko bomo opisovali način s katerim ljudje, ki se ukvarjajo s TTEAM-om začenjajo vjahavanje konja, bomo uporabili veliko imen, ki bodo bralcu morda nepoznana. Na koncu članka je pot, kako priti do več informacij o TTEAM-u. Da bi si stvari lažje zapomnili in naredili učenje zanimivo, uporablja TTEAM za opis Tellington dotikov imena živali (npr. dotik rakuna).
Preden zajahamo mladega konja, TTEAM priporoča, da konj in jahač gresta skozi TTEAM učenje vaj, uporabljanje prečk na tleh in ovir. Naučiti se morata premakniti, se ustaviti in stati mirno, zaupljivo in uravnoteženo. K vsemu temu pripomorejo obrati v labirintu, pobiranje palice, pomoč konju pri učenju ravnotežja, ko želimo, da gre naprej, v stranhodu ali okrog vogalov.
Ker želimo, da bi se konj bil sposoben spoprijeti z različnimi načini in situacijami mirno in ker mlad konj, ko nosi jahača, rabi nov občutek za ravnotežje, TTEAM predstavlja različne aktivnosti. Kako naučiti konja, da se uči? Konje sprehajamo med zidovi iz polivinila, hodijo po njem, med ljudmi, ki stojijo nad njihovim vidnim poljem in pod polivinilom, ki ga držijo ljudje nad njimi.
Od konja želimo tudi, da jasno razume znake, ko hočemo, da gre naprej v hodu in kasu, ter, da se zna ustaviti. TTEAM uporablja metodo »the Dingo«, t.j. pozicijo, s katero naučimo konja, da vodi (gre pred nami) in gre takoj nazaj, če to želimo. To vajo lahko prenesemo tudi v delo pod sedlom. Ko učimo konja, postavimo temeljno znanje, ki ga trener lahko uporablja na mnoge načine. Dopušča tudi obraten proces in prehajanje na nižje vaje, če dosežemo točko, kjer konj več ne razume kaj želimo od njega. Če primanjkuje razumevanja in se pojavi upor za sodelovanje, je ta (obraten) proces zelo pomemben.
Sočasno lahko konja učimo, da hodi in kasa na lonžirni liniji in dovolimo, da se »svobodno lonžira« v hodu, kasu in galopu. Da bi vseskupaj bilo zares uporabno, mora biti narejeno brez lovljenja konja, tako da se odziva »tiho« in z razumevanjem znakov za vsak korak. Lonžiranje je lahko več kot samo vaja. Ko se konj premika na koncu lonžirne linije tako v ovalu, kvadratu, kot tudi krogu, predstavlja partnerstvo z njegovim trenerjem, nasprotno pa; konj, ki brezciljno divja ali vleče trenerja iz ravnotežja, ne sodeluje.
Vprega je naslednji možen, posebno učinkovit način pred jahanjem. TTEAM pripne »vozne« vajeti na hlevsko uzdo in na začetku postavi še enega pomočnika pri konjevi glavi, da mu pomaga preusmeriti pozornost iz trenerjevih znakov na voznika/jahača. Na ta način vprega omogoča konju, da doseže več neodvisnosti in prostora med privajanjem na aktivnosti za njim in na bolj bistroumne znake, kot so »whoa« (stoj) in »hija« (pojdi naprej).
Zraven tega ali namesto teh vajeti lahko konja vprežemo z več vrvmi, zvezanih skupaj in ovitimi okrog prsnega predela. Takšen način vodenja daje konju drug občutek njegovega telesa in ga vzpodbuja, da uporabi svoje telo bolj učinkovito, rajši kot pri učenju v voznikovih/jahačevih rokah.
Drug razlog, zakaj to učinkuje je, da priprava na vožnjo omogoča, da se konj navadi na vprego ali sedlo. TTEAM uporablja naslednje metode za pripravo konja na sedlo:
– Belly Lifts (dvigovanje trebuha)
– The Boa Constrictor
– The body rope
Uvoden korak k jahanju je, da pustimo jahaču – da je, in konju – da postane, prilagojen. Udobna učna ura in sodelovanje različnih Tellington dotikov pusti konju, da izkusi trenerja kot nekoga, ki mu lahko zaupa in mu da razumevanje konjevega telesa in odnosa. TTEAM uči konja stati pri miru za učenje brez privezovanja kot tudi, da sprejme učenje, če je privezan.
Zdaj, ko sta konj in trener usklajena, je veliko lažje sedlati. Zaradi prejšnjih aktivnosti je konj navajen na pritisk na njegovem hrbtu in okrog prsi. Zna poslušati znake, ne samo pri glavi ampak tudi od voznika/jahača, ki je za (in nad) njim. Bil je pripravljen skozi mnogo vaj, z njim so delali posamezniki, dva ali celo trije ljudje. Na ta način se je naučil osvojiti znanje in najverjetneje lahko prenese to novo izkušnjo, ker ne bo predstavljala bolečine, nelagodja ali prisile.
Sedlo je položeno na konjev hrbet, dvigovanje trebuha (Belly Lifts) je narejeno z sedelnim pasom in nato je pas zapet samo toliko, da se sedlo ne obrača. Oprsnik, iz usnja ali dela širše bombažne vrvi, je pripet na sedlo, da prepreči drsenje nazaj. Če je konj bolje delal z vrvjo na telesu (Body Rope), lahko sočasno na sedlo pripnemo še njo. Vzemite si čas za sedlanje iz obeh strani. Premaknite stremena okrog, na strani, da konj začuti njihovo gibanje. Naslednji korak je, da jih »pospravite« navzgor in s tem zavarujete konja pred udarci.
Zdaj se konj sprehaja in kasa z sedlom na sebi. Zaradi njegove teže rabi pri gibanju nov občutek za ravnotežje. Z delom skozi ovire, v hodu in kasu, se bo naučil kako se prilagodi. Kasneje se mora »spopasti« še s težo in razmišljanjem jahača.
Preden se jahač povzpne pripnite vajeti na hlevsko uzdo, ali nadenite »Lindel« (posebna uzda, ki jo uporablja TTEAM), zelo uporaben je tudi »Balance Rein«. Postavite konja med bale sena ali kaj podobnega. Jahač naj ima pomagača, če je le mogoče. Stoji lahko na balah in izvaja TTouch, premika stremena, se nasloni na sedlo iz obeh strani… V tem času lahko zelo pomaga hranjenje s korenčkom ali ovsom, da naredimo izkušnjo prijetno in ohranjamo konja mirnega, sproščenega (ker ne more žvečiti in požirati brez dihanja). Druga oseba, ki stoji na balah, želi od konja, da obrne glavo in vzame hrano. Jahač na drugi strani naj to pusti ampak vzpodbuja tudi, da se previja samo vrat in premika samo glava (telo mora ostati mirno, na istem mestu in zravnano). Odvisno od konja, lahko se tudi malo sprehodi okrog bal in ljudi ter se nato spet vrne mimo bal.
Ko smo prilagodili zategnjenost sedelnega pasu, se jahač začne vzpenjati. Najprej pritiska z nogo na streme, nato pa se mirno nagne preko sedla, počaka, potem spet stopi na bale. Pomagač na drugi strani tišči streme bliže h konju in s tem preprečuje možnost, da bi se sedlo obrnilo. Bale pripomorejo k temu, da jahač ne zajaha iz tal in s tem toliko ne obremenjuje konja (prepreči vlečenje sedla po konjskem hrbtu). Imeti jahača nad konjskim vidnim poljem je lahko tudi nevarno, saj se mnogi neizkušeni konji (mladi, nevjahani) prestrašijo že, če jahač seže v žep, si popravi jahalno kapo (čelado) ali si obriše nos. Spet je treba upoštevati individualnost vsakega konja, več ali manj je veliko časa treba nameniti tem korakom.
Ko je jahač prepričan, da je konj pripravljen, po tem ko je stopil v streme in počaka, dvigne še drugo nogo preko sedla in pazi, da ne udari konja ter z občutkom in pazljivo sprosti svojo težko pod sedlom. Jahač bi moral zajahati tudi iz druge strani. Zelo pomembno je, da sedi lahkotno in se izogiba tolčenju z nogami ob konja. Medtem ko se konj prilagaja teži jahača, lahko delamo Ttouch na konjskem vratu. Ves ta čas trener stoji pri konjevi glavi. Ker mu je vlival zaupanje že prej, je konj preusmeril njegove prejšnje izkušnje na to veliko lažje. Včasih in občasno lahko konja, ki potrebuje ponovno šolanje, hranimo z ovsom iz roke, ali ga damo na tla. To ga bo vzpodbudilo k normalnemu dihanju in ostal bo sproščen in miren, glavo pa bo pustil v udobnem položaju (in je ne bo zategoval nazaj v znak upora in bližajočega se bega).
Vse te vaje se lahko uporabijo za ponoven trening konjev, ki ne stojijo pri miru ko se hočemo povzpeti, ali pa zbežijo proč, ko se jahač usede v sedlo.
V odgovor argumentu, da je hranjenje konja, ki se izmuzne, nagrada za slabo dejanje, TTEAM verjame, da to ni bilo načrtovano ali namerno in ponuja ta način ohranjanja konja mirnega, dihanje (ki je pri žvečenju in požiranju neizbežno) pa pomaga preseči in spremeniti obnašanje.
Na mladega, neizkušenega konja in na tistega, ki rabi ponovno učenje, naj bi se povzpel samo samozavesten in izkušen jahač. Če smo nevešči v tem, je najboljše, če konja uči trener, ki ga je lastnik prej preveril. Drugo, pri čemer moramo biti pazljivi: pri vzpenjanju na konja iz desne strani – to počenjajte le, ko je konj dobro treniran in bo gotovo stal pri miru; konja v začetku šolanja zajahamo iz leve (kar je precej lažje za jahača in zaradi tega konja ne obremenjuje preveč). Povzpenjanje na neizkušenega konja iz bal ali drugih dvignjenih pripomočkov ali tako, da pokrčimo levo nogo in nas nekdo dvigne gor, je lahko izvedeno še preden imamo na konjičku sedlo. Ampak spet – to naj počne samo izkušena oseba, saj je potrebno veliko paziti, da se izognemo lovljenju ravnotežja in ne stiskamo konja z nogami.
TTEAM uči konja stati mirno in udobno medtem ko se vzpenjamo – to je skoraj najbolj pomembno od vseh stvari nasploh. Samo tako lahko sprejme težo jahača in je pripravljen poslušati naslednje znake. Najprej naj trener pomaga jahaču z dajanjem signalov in podpira konja.
Jahač tukaj spet lahko ponudi del korenčka ali malo ovsa, da se bo konj počutil udobno pri previjanju vratu in premikanju glave (čeprav je nekaj, t.j. jahač, nad njim). Nato rahlo udarjamo konja po vsem telesu s TTEAM bičkom (dolg, bel, dresurni bič). Ker je konj to že doživel prej, pri delu na tleh, so zdaj občutki premikanja (božanja in dotikanja) z bičem sprejemljivi.
Naslednji korak. Želimo, da konj gre naprej v hodu. Z nogo nežno pritisnemo in hkrati naredimo »tap-tap« z bičem (t.j. znak, da gre konj naprej, to že pozna od prej, ko smo z njim delali na tleh à »Dingo« vaja). »Tapkanje« malo za sedlom, na križu, z rahlim priganjanjem z nogo, uči konja, da razume pritisk. Jahač lahko uporablja znake bička na prsnem predelu za ustavljanje in odstopanje, ker se je tudi tega že naučil (»Elegant Elephant, »Cueing the Camel«, »the Grace of the Cheetah«).
Konj – novinec mora jasno razumeti kdaj se mora ustaviti. Dodatek, »Balance Rein« (vrv za ravnotežje), uči konja, da se ustavi s celim telesom, takoj. Po sprehajanju v labirintu, med drugimi ovirami in po prehodih iz hoda v »stoj«, se konja da že lepo voditi tudi v kasu.
Ko jahač čuti, da je konj v ravnotežju in je samozavesten v njegove znake, lahko prosi trenerja, da odstrani povodec ali lonžo – vendar naj še zaradi varnosti en čas hodi zraven njega. Končno, trener lahko pusti jahača in konja, da začneta naslednje korake njunega prijateljstva, ki ju lahko vodi do raznih tekmovanj, vedno z užitkom.
Užitek jahanja? Ali mora vseskupaj trajati tako dolgo? Ljudje, ki se ukvarjajo s konji lahko vprašajo, ali so vse te stvari potrebne preden začnejo jahati konja. Veliko metod, ki os zelo popularne, začne delati s konji pod sedlom takoj, po nekaj urah na lonži. Medtem ko je to narejeno, je najpomembnejša stvar, ki jo moramo upoštevati: »Kaj se je konj naučil iz treninga? Ali lahko varno in samozavestno nadaljujem? Kakšen bo odziv tega konja pri naslednji vaji? Se lahko nauči in si zapomni kaj ga zdaj učim in bo pripravljen za naslednji korak, ne glede na to ali bo čez 5 ali 15 minut ali morda čez 5 ali teden dni?«
In, ali rabim pomoč drugih ljudi? Mogoče ne. Izkušeni trenerji, ki se že dolgo ukvarjajo s konji, lahko mnogo teh aktivnosti naredijo sami. Ampak za ostale – možnost delati z drugimi ljudmi je lahko eden tistih časov, ko se naučimo novih stvari udobno, varno, samozavestno in morda tudi komično.
Užitek jahanja, to je največji ponos TTEAM-a. In timsko delo – med konjem in jahačem ter drugimi ljudmi… Pridobiti način, kako delati s konjem, so prioritetne za TTEAM delo. Vaje ne samo dajo (neizkušenim) pot kako se naučiti tehnike, ampak tudi priložnost, da pridobijo zaupanje pri delu s konji in izrazijo najboljše v delu in odnosu, sebi in njihovim konjem. Izkušeni konjeniki dobijo enako nagrado pri učenju novih, alternativnih poti.
Za več informacij o TTEAM-u pišite ali pokličite:
TTEAM News International, Site 20 Comp 9 RR1, Vernon, B.C.Canada V1T6L4 TT.E.A.M. Training, POB 3793, Santa Fe, New Mexico 87501.
