Zgodovina:
O nastanku arabskega konja obstaja več teorij. Po eni naj bi bila njegova domovina puščava Nafud in čez tisoč metrov visoka planota Nedžed v zahodnem delu Saudske Arabije. Drugi spet pravijo, da je bil prednik današnjega arabskega konja turkmenski konj, ki je v Arabijo prišel iz srednje Azije in Irana ter se novim razmeram ustrezno prilagodil.Vendar pa skozi več tisoč let sploh ni mogoče slediti njegovemu razvoju.{+++}
Šele legende o preroku Mohamedu, ki velja za utemeljitelja vzreje arabskih konj, nam spet pričajo o najplemenitejšem vseh konj.
Ena od številnih legend o nastanku vzreje arabskih konj pripoveduje, da je Mohamed čredo kobil pustil dolge dneve trpeti žejo, preden jim je odprl ogrado. V dolgem galopu so živali zdrvele proti napajališču, tedaj pa jih je Mohamed z zvokom trobente pozval v boj. Vse kobile, razen petih, so kljub signalu začele piti. Te kobile z imeni HADBAH, SIHLAVY, KUHEJLAN, HAMDANI in ABBAJAH so se ob signalu ustavile in se vrnile k Mohamedu, ne da bi pile. Zato so postale začetnice rodu arabskih konj. Ker je Mohamed, ki je imel izrazit smisel za vzrejo konj, izbral le konje “čiste krvi” (asil), je poreklo vseh arabskih konj, označil kot asil arabcev, povezano z eno od omenjenih petih začetnic rodu.
Pri prvotni vzreji te pasme konj je tudi narava opravila naravni izbor. Konji so namreč rastli v najtrših pogojih v neprijazni in pičli pokrajini arabskega višavja, kjer je lahko preživela le naj odpornejša, najbolj zdrava, žilava in skromna žival.
Arabske konje delimo v dve skupini:
Plemenite linije: Al Khamsa (Abayah, Saqlawiyah, Hadbach, Hamdaniyah, Kuhaylan);
Manj plemenite linije: El Dinari (Dalhman, Shuwayman, Jilfan, Muniqiyan, Ummurkub, Rishan, Kubayshan).Nekateri uvrščajo linijo Munniqiyah v Al Khamsa, linijo Habdach pa v skupino El Dinari.
Najpomembnejše linije so:
KUHAYLAN – trd izrazito moški tip, kratka glava, trup in kosti;
SIGLAVY – nežnejši, bolj ženski tip arabskega konja, kratka glava, trup in kosti, tudi najlepši;
MUNIQI – najhitrejši tekači, daljša glava, trup in kosti.
Poleg njih sta pomembni še liniji GHASAL in ILDERIM.
Kratek opis konja:
Arabski konj je plemenite, elegantne zunanjosti, kvadratnega formata. Njegova glava je majhna, suha, s konveksno linijo nosu (arabski pregib) in ima velike, izrazite oči, živahna, majhna ušesa in prožne nozdrvi. Visoko nasajen, rahlo ukrivljen vrat prehaja v visok viher. Hrbet je kratek z ravnim križem in visoko nasajenim repom. vitke in suhe noge imajo dobro poudarjene kite in sklepe. Kopita so ekstremno trda, majhna in okrogla. visok je med 150 – 155 cm. Zastopane so vse štiri osnovne barve dlake.
Je ognjenega temperamenta, pogumen, žilav, vzdržljiv, skromen in visoko inteligenten, pri tem pa zelo korekten in vdan.
Viri:
Pasme konj – Sašo Krumpak
Pasme, nega, šolanje, šport – Heidrun Werner
http://www.arabians-pintar.com/
Fotografije – Nuša Osredkar
[nggallery id=22]
