Zgodovina:
Holštajnski konj prihaja iz pokrajine Holstein v severni Nemčiji. Sodi med najstarejše toplokrvne pasme, saj segajo začetki reje že v 14. stoletje. Že leta 1225 je tedanji vojvoda dovolil samostanu Utersen, da lahko pasejo svoje konje po vsej divji okolici. Tako se je nekaj stoletij vzgajal velik in moèan jahalni in vozni konj. Danski kralji, ki so nekaj časa vladali temu območju, pa so rejo začeli načrtno vzpodbujati. Tako je že Frederik IV. uvedel premije za žrebce, ki pa so morali izpolniti določene pogoje.Uvozili so orientalne in andaluzijske žrebce, ki so plemenili domače kobile. Proti koncu 18. stoletja so izvozili že okoli 10000 konj na leto po vsej Evropi in Rusiji. V 19. stoletju so uporabili tudi yorkshire vprežne konje (prednike današnjih hackneyjev) in konje pasme cleveland baj. Šele z uporabo angleških polnokrvnih konj pa se je dokončno izoblikoval jahalni konj. {+++}
Konec 19. stoletja je bila ustanovljena tudi zveza rejcev teh konj, po zaslugi Georga Ahsbahsa pa kmalu zatem tudi prva rodovna knjiga teh živali. Ahsbahs pa je tudi ustanovil jahalno in vozno šolo v Elmshornu, ki je po razpustitvi žrebčarne Traventhal leta 1960 prevzela vlogo rejskega centra. Število žrebcev, ki je plemenilo v holštajnski reji, se je od prvotnih 30, kolikor jih je ostalo po razpustu Traventhala, povečalo na 100.
V holštajnski reji je plemenilo precej polnokrvnih konj (Ladykiller XX in Marlon XX), največji vpliv pa je imel anglo – normandijski žrebec Cor de la Bryere. Verjetno najbolj znan hoštajnski žrebec je Landgraf I. (Ladykiller XX – Cottage Son XX).
Kako uspešni so ti konji v vseh konjskih disciplinah, potrjujejo konji, kot so Granat (zmagovalec olimpijskih iger leta 1976 in nadomestnih olimpijskih iger leta 1980 v dresuri, svetovni in dvakratni prvak), Madrigal (tretji na olimpijadi leta 1976 v tridnevnem tekmovanju) in eden najboljših preskakovalcev ovir vseh časov, Meteor.
Danes se ti konji uporabljajo za dresuro, preskakovanje ovir, terensko jahanje, vožnjo vpreg itd.
Kratek opis konja:
Hoštanjec je relativno težak, širok, pri tem pa eleganten konj. Ima izrazito glavo z živahnimi očmi, širokimi nozdrvmi in gibčnimi ušesi, dolg, lep vrat, močan včasih nekoliko dolg hrbet, mišičast ledveni predel, mišičast križ, široke, globoke prsi in večinoma dobro položena pleča, korektne okončine, kot tudi jasne in suhe sklepe. Holštanjec ima neoporečen karakter, je inteligenten, senzibilen in dobrodušen. Visok je med 160 in 172 cm in se pojavlja v vseh osnovnih barvah dlake.
Posebnost: Zanj je značilna odlična mehanika hoda..
Viri:
Pasme konj – Sašo Krumpak
Konji (Pasme, nega, šolanje, šport) – Heidrum Werner
Konjereja – Jože Jurkovič
