Kastracija starejšega konja

Kastracija starejšega konja

3732
0
SHARE

(avtor: Vzdevek)

V tujini se vse bolj nagibajo kastracijam nekako v zaključevanju razvoja konja odvisno od pasme. To pomeni, da se kastrira nekje med 4 in 7 letom žrebca. V tem času se lahko tudi vidi ali ima žrebček potencial kot plemenjak. Pravtako se žrebčki zaradi večje senzibilnosti kot kobilce in kastrati pod strokovnim vodstvom veliko hitreje učijo in najahajo. Zgodnje kastracije pred 3 letom pa ponavadi povzročijo več problemov v poznejšem življenju konja kot kastracije po 10 letu ker posegamo v sam razvoj pasivnega in aktivnega gibalnega sistema (kosti, mišice).
Prej ko kastriramo žrebčka več dodatne višine bo dobil kot če bi ostal žrebec (tudi več kot 10 cm) ko odraste vendar primarno le na račun podaljšanja dolgih kosti v okončinah in ne povečanju celotnega skeleta, kosti prsnega koša pa lahko celo zaostajajo v razvoju kar pomeni manj prostora za pljuča in srce. {+++}
Raziskave so pokazale da imajo zgodnji kastrati več težav z poškodbami kosti kot žrebci, kobile ter poznimi kastrati. Pomankanje razvoja mišične mase in ligamentov zaradi deficita testosterona skupaj z nižjo gostoto kostne mase in daljšimi kostmi pa vodi v bolj nerodne konje z večjo možnostjo poškodbe kosti še posebej so tu na udaru prstne kosti.

Zaradi kastriranja pri poznejši starosti lahko pride problemov z sklepi in ligameni (15 let ali več). Vendar se te težave ne pojavijo pri vseh poznih kastratih, pravzaprav pri večini ne.

Vse je odvisno od konjevega hormonalnega sistema. Pri odstranitvi mod se žrebcu odvzame primarni aparat, ki proizvaja hormon testosteron. Le ta se proizvaja tudi v drugih žlezah tako, da kastrat ni nikoli popolnoma brez testosterona.

Kot pri večini sesalcev in ptic se v vsakem konju neglede na spol nahajajo ženski in moški hormoni (pri samicah je več ženskih hormonov kot moških in obratno). Če se to razmerje poruši telo poizkuša ponovno obnoviti % delež hormonov tako, da prevzamejo proizvodnjo bolne (odstranjene) žleze druge žleze ki lahko tvorijo te hormone (v primeru testosterona nadledvična žleza), vendar se to razmerje nikoli ne vrne na prvotno raven če si žleza ki je prizadete popolnoma ne opomore sploh pa ne pri kastracijah!!!
Zatorej, ko odstranimo moda se razmerje moških in ženskih hormonov v samcu spremeni, celo obrne v prid ženskih hormonov če je bila raven le teh visoka že pred kastracijo, kar lahko vodi v tipične zdravstvene probleme ki jih imajo samice kot je osteoporoza.

Testosteron kot moški spolni hormon ni zadolžen le za libido in drugie spolne funkcije pač pa pomaga pri izgradnji sekundarnih spolnih znakov pri odraščajočem žrebčku in vzdrževanju le teh v poznejšem življenu. Pomaga pa tudi pri uravnavanju kalcija v kosteh, elastičnosti fibroznih vlaken, količino mišične mase kot tudi nalaganje maščob v telesu in še bi lahko našteval.

Razlike v rizičnosti med zgodnjo in pozno kastracijo praktično ni, če je bilo vse napravljeno kot je treba in so dosledno upoštevana navodila veterinarja o postoperativni oskrbi konja. So pa razlike med načini kastracij t.i ležeča in stoječa kastracija. Pri prvi se kastrira žrebca pri polni narkozi kar zna privesti do komplikacij med samim zbujanjem konja iz narkoze (umrljivost je kar visoka) in se večinoma izvaja v sterilnih prostorih klinike. Uporablja se predvsem pri težavnejših, živahnejših konjih ki bi povzročali probleme med stoječo kastracijo. Stoječa kastracija se večinoma izvaja tam kjer konj biva. Konja se samo sedira da ne čuti bolečine in omami do te mere da miruje na privezu kjer se napravi kastracija medtem ko konj stoji. Stoječa kastracija je morda videti bolj invazivna, zgleda kot mučenje vendar ni. Konju se prikrajša narkoza, cel poseg je veliko krajši, manj stresen pa tudi cenejši in komplikacije so veliko redkejše kot pri ležeči kastraciji.

Pri mlajših konjih se načeloma rane hitreje celijo vendar vseeno ne smemo pretiravati z fizično aktivnostjo konja. Načeloma naj bi konj po kastraciji POČIVAL VSAJ 3 DO 4 TEDNE kar pomeni dva tedna nič lonžiranja samo sprehodi na povodcu večkrat na dan. Po tretjem tednu se postopno začne lonžirati v hodu in kasu, kastrat se lahko spusti v samostojni izpust (brez drugih konj) za uro ali dve. Po četrtem tednu se lahko kastratu poveča obremenitev na lonži (delovni galop) in jahanje v hodu in če celjenje poteka normalno bi moral biti novopečeni kastrat sposoben normalno (rekreativno) delati 45minut pod sedlom po 7 tednih regeneracije.

Libido odraslega žrebca je manj odvisni od stopnje testosterona v krvi kot tudi njegovo obnašanje nasploh ki je primarno odvisno od njegove socjalizacije in vzgoje ko je bil še mlad. Testosteron v odraščanju mu je narekoval poizkušanje doseganja dominacije vsakega osebka v njegovi bližin tako konj kot ljudi. Lep slovenski pregovor pravi »kar se Janezek nauči to Janezek zna« in to drži tudi za konje.
Po kastraciji odraslega žrebca se njegovo obnašanje spremenija počasi, postopoma lahko tudi v razdobju večih let, še posebej če je bil poprej pripuščan. Čeprav se lahko sčasoma močno umirijo pa obstaja velika verjetnost, da bodo skakali na kobile v estrusu tudi desetletje ali več po opravljeni kastraciji.

Za razmislek pa še o možni alternativi kastracije za vse tiste, ki ljubite svoje žrebce, njihov karakter in prezenco vendar nočete ali nemorete imeti njegovih potomcev. Vazektomija, bolj znana pri ljudeh se vse bolj uporablja tudi v veterini. Žrebcu se ne poruši hormonalni sistem, značaj pa ostane isti le neploden postane.

p.s.
Nekoč v “starih” časih je bila kastracija izjemno rizična operacija (večina živali je podlegla) tako za žival kot mazača ki jo je opravljal zato se je večina žrebcev spitala in šla kasneje v zakol tako je imel človek vsaj kaj od konja.

BREZ KOMENTARJEV