Mark Rashid – Težave z reševanjem težav

Mark Rashid – Težave z reševanjem težav

2368
0
SHARE

Po enem od mojih prikazov, je k meni pristopila mlada ženska in me prosila, naj ji pomagam rešiti težave, ki jih ima s svojim konjem. Razložila mi je, da je kobilo, 6 letno križanko med Arabcem in Quarterjem, kupila pred dvema letom in da je bilo s kobilo takrat vse v redu.

Sčasoma pa je kobili prešlo v navado, da se je vsakič, ko jo je ženska zajahala, začela povzpenjati na zadnje noge. Poleg tega je kobila poskušala zbezljati z jahačem vred, kadar so od nje zahtevali, da gre v kas ali galop.

Ženska mi je povedala, da je za nasvet prosila trenerja, ki ji je svetoval nekaj svojih metod. Nobena od njih do zdaj ni delovala. Glede bezljanja, se ji je zdela prava rešitev strožja brzda, ki pa je težave še stopnjevala. Zdaj je, v pomanjkanju potrpljenja in idej, razmišljala, da bi kobilo prodala.

O isti težavi sem se že pogovarjal z drugimi ljudmi in vedno sem jim dal enak odgovor: »Verjetno je težava v čem, kar vi počnete.«

Večina ljudi takšnega odgovora ne sprejmejo najbolje. Nihče noče slišati, da je on sam razlog za konjeve težave. Veliko raje bi slišali, da je konj tisti, ki ima težave z učenjem, ne oni sami.

Tudi trditev, da je določen človek slab trener ali učitelj, ni vedno na mestu. Navadno je težava v komunikaciji med konjem in človekom. Človek ima navadno jasno predstavo o tem, kaj želi od konja, in kaj je potrebno, da se konj odzove.{+++}

Recimo, da konj hodi v koraku. To je v človekovih očeh preprosta naloga. Za konja, še posebej, če je mlad in občutljiv na ustih, pa je lahko to nekaj popolnoma drugega. Konj, ki ne razume, kaj človek želi od njega, si lahko celotno situacijo razlaga kot človekov poskus, da ga omeji, podjarmi. Konj postane nemiren in se začne upirati pritisku ali pa začne mahati z glavo, ritati ali skakati.

Kmalu, v želji, da bi konju preprečil naslanjanje na brzdo, jahač uporabi strožjo brzdo. Da konj ne bi mahal z glavo, ga vpne v zvezne vajeti. Konj postane še bolj neobvladljiv. Lastnik obupa nad njim in ga proda. Konja bodo od tu naprej najverjetneje obravnavali kot problematičnega in tako tudi delali z njim.

Večina ljudi si pri problematičnih konjih pomaga s težko, grobo roko, ki včasih zelo meji na fizično zlorabo. Vse skupaj problem le še poslabšuje. Konj dobi občutek, da se mora ves čas braniti. Na koncu konj ne samo, da se noče več ustaviti, ampak tudi grize, brca, napada in rita. Takšen konj je največkrat odpisan in konča v klavnici.

Takšen razplet dogodkov lahko zveni skrajno, ampak je v resnici precej pogost. Tovornjaki za prevoz živine so polni problematičnih konj, ki so na poti v predelovalnice mesa.

Mislim, da je tragedija, da se dogajajo takšne verižne reakcije, ko pa je potrebno le malo potrpljenja in razumevanja, pa bi se celotni situaciji lahko že na začetku izognili.

V nasprotju s tem, kar misli večina, konji niso zlobni in nepokorni zato, ker bi hoteli človeka spraviti ob živce. Konji ne razmišljajo na tak način. Preprosto ne razumejo, kaj hočemo od njih in se odzovejo na edini način, ki ga poznajo. Konec koncev so konji in je z njimi treba tudi delati tako. Če konj ne naredi tega, kar zahtevate od njega, je to najverjetneje zato, ker ne razume, kaj hočete od njega.

Ustavite se, Vzemite si čas in pomislite kaj počnete. Poskušajte razumeti, kaj vam skuša vaš konj povedati. Stopite korak nazaj in poskusite znova. Poskusite z drugačnim pristopom. Delajte karkoli, le živcev ne izgubite nikoli. Bodite potrpežljivi. Vedno obstaja način, kako konju povedati, kaj želite od njega, le najti ga je treba. Konec koncev je preprečevanje težav veliko preprostejše kot odpravljanje le-teh.

Tekom let sem delal z več sto težavnimi konji in nikoli mi ni uspelo odpraviti njihovih težav. Uspelo pa mi je spremeniti njihov odnos, zaradi česar so posledično izginile tudi težave.

Nekateri ljudje težko razumejo, kaj hočem povedati s tem. Naj razložim.

Pred kratkim smo pripeljali 5 letnega žrebca, ki je vse življenje živel svobodno v naravi. Po kastraciji smo ga izpustili v 0,3 km 2 velik izpust. Nekaj tednov kasneje smo začeli z učenjem. Spustili smo ga v okroglo ogrado s premerom 13 m. Že na prvi pogled je bilo jasno, da ga je na smrt strah, ne samo nas, ampak tudi občutka ujetosti. Na situacijo, v kateri se je znašel, se je odzval s strahom.

Naslednjih 40 minut smo ga pustili samega v ogradi. Šele takrat se je sprijaznil z okoliščinami.

Ko se je pomiril, sem stopil v ogrado. Zmedeno je tekal po ogradi. Najverjetneje je v meni videl plenilca, nevarnost. Očitno ni bilo načina, da bi se mu lahko približal. Moral sem se sporazumeti z njim in mu pokazati, da mu nočem nič hudega.

Z neagresivno držo in odzivanjem na njegovo govorico telesa, na način, ki ga je lahko razumel, se je kmalu začel umirjati. Po 35 minutah je pustil, da sem se mu približal in se ga dotaknil. Vse, kar sem naredil, da se je začel odzivati name je, da sem spremenil njegov pogled name. Iz plenilca sem se spremenil v nekoga, ki mu lahko zaupa.

Res je, da se vsi konji ne odzivajo tako hitro. Nekateri se začnejo odzivati šele po tednih ali mesecih truda. Vse je odvisno od obsega in teže negativnega pritiska, ki so mu bili podvrženi. Tudi, ko se konj že začne odzivati, se lahko, ob nepravilnem delu, težava vsak trenutek zopet pojavi.

Nekoč so me vprašali, kaj je najtežje pri delu s težavnimi konji. Odgovoril sem jim, da ni težava v konjih in njihovih problemih, ampak v ljudeh. Sčasoma sem spoznal, da so konji odpuščajoče, inteligentne in čudovito zvedave živali. Če z njimi komuniciramo na njihovi ravni, je doseganje želenega odziva skoraj 100 odstotno.

Delo s konjevim lastnikom je včasih veliko težavnejše.

Nekateri ljudje težko premagajo navado, da za vse težave krivijo konja. Dober primer je mlada ženska, ki me je nedavno prosila za pomoč. Rekla je, da konj noče pospeševati tempa. Dodala je še, da zna jahati in da ve, da mu daje jasna in razumljiva dejstva.

Prosil sem jo, naj konja zajaha. Ko je želela, da konj pospeši, ga je brcnila vse skupaj sedemkrat. Med drugo in tretjo brco je konj začel pospeševati. Ženska je, ko je začutila povečano napetost, nevede potegnila vajeti. Med peto in šesto brco je konj, ki je začutil pritisk na vajetih, upočasnil korak. Sedma brca je bila opazno močnejša in je bila posledica čiste frustracije. Konj se je nanjo odzval s stresanjem glave. Ženska me je pogledala s prezirom in rekla : »Vidite?!«.

Kar se tiče nje, ni naredila ničesar narobe. Konj pa, ki je sprejemal mešane ukaze, preprosto ni razumel, kaj hoče od njega. Zmeden se je odzval na edini način, ki ga je poznal. S stresanjem glave jji je dal vedeti, da je ne razume. A vse kar je videla ona, je bil konj, ki noče sodelovati.

Spremeniti konjev pogled na težavo, je včasih zelo lahko v primerjavi s poskušanjem spremeniti pogled nekaterih ljudi. S konji je veliko lažje, ker za razliko od nekaterih ljudi, nimajo velikih egov. Običajno si želijo narediti tisto, kar od njih zahtevamo. Včasih jim samo ne znamo pokazati, kako naj to naredijo.

Če imate konja in bi radi spremenili njegov odnos, bi lahko začeli s tem, da vprašate sebe: »kako lahko konju pokažem, kaj hočem od njega tako, da me bo razumel«, ne pa »moj konj ima težavo«.

Ko enkrat začnete razmišljati na ta način in to počnete iz dneva v dan, boste lahko rešili konjevo težavo, istočasno pa boste pridobili novo razumevanje in spoštovanje do njega. Lahko da boste celo opazili, da konj postaja bolj odziven, voljan in želi sodelovati pri vsem , kar od njega pričakujete. Takrat boste vedeli, da ste odprli vrata sporazumevanja.

Prevedeno in prirejeno po: www.markrashid.com