Sodelujoči: e_minka, Benjo, Anitam, Husky
E_minka: NEDELJSKA BOLEZEN nastane zaradi oblinega krmljenja ob omejenem delu in gibanju, ko pa tak konj začne z aktivnostmi se pojavi značilno obolenje ‘nedeljska boleznen’ ali paralitična mioglobinurija. Znaki: trda hoja, potenje, vznemirjenost, otrdele mišice, urin je zaradi mioglobina (mišičnega barvila) temno rdeče barve. Takega konja ne smemo zajahati, ledja mu pokrijemo z odejo in za nadaljno pomoč pokličemo veterinarja. Če konj v nemoči obleži, večinoma pogine. Preventivno zmanjšamo krmilne obroke.
‘MUSKEL FIBER’ nastane zaradi prekomerne fizične aktivnosti in obremenitev. Ob hudem naporu mora konjski organizem preiti z aerobnega metabolizma na anaerobni metabolizem in ob slednjem v mišicah nastaja laktat (mlečna kislina), neglede na jakost krmilnih obrokov
Benjo: prava nedeljska bolezen je bila in je pojav pri konjih, ki so par dni zaporedoma fajn delali(vlačili drva, vozili težke vozove,…) nato pa so dva dni ali več stali v privezu, kmetje jih niso dajali v izpuste, niti jih niso sprehajali,potem pa so dobili zopet komat na vrat,…..sama predobra hrana, bi pustila posledice v obliki kolike ali vnetja kopit, nedeljska bolezen pa je vzrok težko delo in naro pavziranje, brez gibanja,…..tako nekako razlagajo stari furmani
Anitam: To, da konj dobi komat na vrat še ni pogoj za nastanek nedeljske bolezni (paralitične mioglobinurije). Vsekakor pa je delo in napor tisti, ki sproži obolenje. Nedeljska bolezev v glavnem prizadene hladnokrvne konje v starosti od 5 do 7 let, lahko tudi toplokrvne. Klinični znaki se pojavijo že nekaj minut po pričetku dela. Prvi pogoj je ta, kot ste nekateri že omenili prevelika količina ogljikovih hidratov v krmi (koruza, ječmen, oves, pesni rezanci…). Konj višek energije, ki bi jo ob delu porabil vskladišči v lastnem organizmu (jetrih in mišicah). Ko pa konj zopet prične delat porablja oziroma izkorišča energetske rezerve, ki jih je naložil. Glikogen se pretvori v pirogrozdno kislino, ta pa v mlečno kislino. Potreba po kisiku se v tem obdobju poveča tudi do 50 krat in ker na voljo ni dovolj kisika, se ustvarijo anaerobni pogoji v celicah in s tem še večje količine mlečne kisline. Sama mlečna kislina spremeni koloidno stanje v mišicah in povzroči degeneracijo (propad mišic), kar ima za posledico negotovo hojo, žival lahko obleži in celo pogine. Če žival stoji, je prognoza ugodnejša. Sama mlečna kislina deluje na center za dihanje, vazomotorni center in na delovanje srca, zato se pojavijo znojenje, aritmije, tahikardije, pospešeno dihanje. Mišice izgledajo kot bi bile kuhane, pojavi se mioglobinurija (krvav urin), degeneracija srčne mišice. Zdravljenje in prognoza sta negotova. Priporoča se aplikacija fenil butazona, Ca boroglukonata, fiziološka raztopina in aplikacija vitaminov B, E in selena, ki dakujejo kot antioksidanti. Skratka potrebna je strokovna veterinarska pomoč.
