Zgodovina:
Sintetična vzgoja tega konja se je začela okoli leta 1870. Uporabljali so predvsem oldenburške žrebce in žrebce in madžarske kobilarne Kišber. Ker so bili zelo močni in vzdržljivi konji, so z njimi na Dunaju in v Budimpešti vlekli tramvaje. Od začetka tega stoletja so jih izboljševali predvsem z ardenskimi konji, saj so ti najprimernejši za rejo klavnih žrebet.
Pri nas se je izoblikoval ta tip konja na osnovi avtohtonih konj, ki so jih redili v porečju Save, z bolj ali manj nenačrtnim križanjem s konji različnih pasem, predvsem pa z hladnokrvnimi konji v tipu belgijskega konja. {+++}
Danes se posavski konji uporabljajo za vožnjo vpreg, nekaj malega za jahanje, največ pa za vzrejo za zakol.
Ohranjanje reje posavskega konja v Sloveniji datira v leto 1993, ko je bila uvedena rodovniška knjiga za to pasmo. Do leta 2000 je bilo vpisanih okoli 150 kobil in 18 žrebcev. Na leto je k žrebcem te pasme pripuščenih okoli 450 kobil.
Kratek opis konja:
Posavski konj je manjšega okvira, manjše suhe glave, ravnega profila, srednje dolgega vratu, kratkega hrbta, kratkega, a zelo širokega zmerno pobitega križa, zelo globok, čvrstega fundamenta, razmeroma velikih a čvrstih kopit. Noge so močno porasle z zaščitno dlako. Njegov značaj je dobrohoten, temperament pa miren. Žrebci so veliki 148 (145 – 152) cm, kobile pa 143 (135 – 147) cm; Zastopani so rjavci, vranci, sivci manj zaželeni barvi), čim manj belih znakov – depigmentiranih mest
Posebnost: je čvrsta konstitucija, zelo izražen spolni dimorfizem, vztrajnost, dobro izkorišèanje krme in dobra plodnost
Viri:
Pasme konj – Sašo Krumpak
Republika Slovenije – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
http://www.bfro.uni-lj.si/Aktualno/pasme1.htm
http://www.posavec.si