Prva pomoč za jahača
Jahanje večini ljubiteljev konj predstavlja sprostitev in zabavo, a kljub temu ( ali pa ravno zaradi tega) lahko hitro pride do nesreče in posledično do poškodb. Pred tabo je kratek opis pogostih bolezenskih stanj in poškodb, njihov opis in načini, kako lahko poškodovanemu človeku pomagaš do prihoda v bolnišnico ali do prihoda reševalcev. Naj ti misel na nezgode ne vzame poguma in veselja do preživljanja prostega časa s konjički, nasprotno, znanje prve pomoči in zavest, da se boš v kritičnem trenutku znal/a pravilno odzvati, naj ti da samozavest in sproščenost, ki bo tvoja potepanja s konjičkom naredila še lepša…
“Najboljši pripomoček za prvo pomoč je med tvojimi ušesi.”
Zlata pravila,ko se zgodi nesreča ali nujen primer med ježo:
* Opazuj in oceni situacijo
* Poišči pomoč
* ABC prve pomoči
* Nudi prvo pomoč
1. Opazuj in oceni situacijo
* Ostani miren/a.
* Je kraj nesreče varen?
* Kaj bi lahko bilo narobe s poškodovancem/ jezdecem?
* Uporabi glavo.
2. Poišči pomoč
*Reševalci, morebitni prisotni
Pokliči pomoč (reševalci, morebitni prisotni)
3. ABC prve pomoči
* Ali je dihalna pot odprta?
* Ali poškodovanec diha?
* Ali čutiš poškodovancev utrip? Ali poškodovanec krvavi?
* Nikoli ne premikaj poškodovanca, razen če je to res nujno potrebno zaradi varnosti!
www.sport-horses.org
4. Različni nujni primeri
Sladkorna bolezen
Kaj je? Je bolezen presnove krvnega sladkorja. Previsoka ali prenizka vsebnost sladkorja v krvi.
Vzroki? Stres, telesni napor, ekstremne podnebne razmere, alkohol, dehidracija, neravnovesje elektrolitov.
Znaki in pokazatelji: nihanje v razpoloženju, prepotenost, tresavica, slabotnost, omotičnost, bledica.
Kaj narediti?
– Prizadetemu čimprej ponudi sladkor!
– Prizadetega čim hitreje prepelji v bolnišnico!
Epileptični napadi (napadi padavice)
Kaj so? Nepravilnost v delovanju živčnega sistema. Pojavijo se krči ali spremembe v razpoloženju.
Vzroki? Različni povzročitelji ( začetek ali prenehanje jemanja zdravil, stres…).
Znaki in pokazatelji: Krči ( očitni ali prikriti), stanje zavesti ( zavesten ali nezavesten), zmedenost, pomanjkanje nadzora nad telesom. Napad traja 1-30 min. Izčrpanost po napadu.
Kaj narediti?
– Pričakuj padec.
– Umakni nevarne predmete iz okolice prizadetega.
– Prizadetega nikoli ne poskušaj držati pri miru in mu nikoli ne dajaj ničesar v usta.
– Nadzoruj dihanje, srčni utrip in morebitne poškodbe.
– Bodi razumevajoč in priskoči na pomoč po napadu.
– Ko se prizadeti zbudi, ga pusti, da leži in si odpočije.
– Poklici reševalce.
Napadi astme
Kaj so? Ovirano dihanje, ki zraku in kisiku onemogoča prosto pot do pljuč.
Vzroki? Preobčutljivost na živalsko dlako, prah, pelod, dim, hrano, mrzlo podnebje, čustvena prizadetost, stres, lakota.
Znaki in pokazatelji: Izredno oteženo dihanje, piskanje, občutek pritiska v pljučih, strah.
Kaj narediti?
– Poskrbi, da je prizadeti sproščen in da mu je udobno.
– Poklici reševalce in koga, ki prizadetega pozna.
– Prizadetemu nikoli ne dajaj zdravil ali inhalatorja!
Dušenje
Kaj je? Onemogočeno dihanje zaradi ovire v sapniku.
Vzroki? Ovira v sapniku ( hrana, slina, predmet, itd.)
Znaki in pokazatelji: Oseba ne more dihati in govoriti zaradi ovire v sapniku, strah, panika…
Kaj narediti?
Prizadetega vprašaj: “Ali se dušiš?”, če pokima….
– Če lahko govori, piska in diha… počakaj in ga/jo vzpodbujaj.
– Če ne more govoriti in dihati, a je pri zavesti, uporabi Heimlichov prijem* v stoječem položaju.
– Če ne diha in ni pri zavesti, uporabi Heimlichov prijem* v ležečem položaju.
– Poklici reševalce.
Heimlichov prijem je najučinkovitejša prva pomoč pri dušenju zaradi tujka v žrelu, grlu ali sapniku. Reševalec stoji za bolnikom in ga objame čez pas. Eno roko stisne v pest ter jo položi na bolnikov trebuh med popkom in žličko. Z drugo roko objame pest in sunkovito potisne trebušno steno navzgor. Po potrebi to večkrat ponovi.
Omedlevica
Kaj je? Izguba zavesti.
Vzroki? Oviran dotok krvi ali kisika v možgane ( dehidracija, izčrpanost, stres,…)
Znaki in pokazatelji: Tik pred omedlevanjem je ponavadi prisotna omotica, šibkost, ščemenje, otopelost in bledičnost.
Kaj narediti?
– Prizadetega poskusi položiti na tla, ali poskusi preprečiti padec.
– Preveri dihanje, utrip in morebitne poškodbe.
– Nudi podporo
– Prizadeti naj leži na hrbtu, z dvignjenimi nogami.
– Razrahljaj oblačila.
– Prizadetega hladi z vlažno krpo.
– Nadzoruj stopnjo zavesti.
– Pokliči reševalce.
Vročinski udar
Kaj je? Telo se pregreva.
Vzroki? Dehidracija, izjemna vročina, izčrpanost, prenaprezanje.
Znaki in pokazatelji: potenje, rdeča, vroča koža, omotičnost, utrujenost, žeja, izguba občutka za prostor in čas.
Kaj narediti?
– Prizadetega hladi/ umakni ga z vročine.
– Če je mogoče, naj popije nekaj vode.
– Nudi mu/ji podporo.
– Počitek.
– Poklici reševalce.
Dehidracija
Kaj je? Pomanjkanje tekočine v telesu.
Vzroki? Potenje, prenaprezanje, vročina…
Znaki in pokazatelji: razpokane ustnice, suha usta in jezik, temen urin, razdražljivost, potenje, bledičnost, slabost, jok brez solz, žeja.
Kaj narediti?
– Prizadetemu ponudi vodo, da nadomesti izgubljeno tekočino.
– Nudi podporo.
– Poklici reševalce.
– Preventiva: ob velikih naporih pij tudi, kadar nisi žejen/a!
Alergične reakcije (Anafilaktični šok)
Kaj je? Negativna reakcija na določen alergen.
Vzroki? Zdravila, hrana, živalska dlaka, piki žuželk, nekateri materiali (lateks).
Znaki in pokazatelji: kožni izpuščaji, omedlevica, slabotnost, oteženo dihanje, spremembe v stopnji zavesti, otekanje,…
Kaj narediti?
– Odstrani vzrok alergije.
– Preveri življenjske znake ( dihanje, utrip)
– Nudi podporo.
– Poklici reševalce.
www.sport-horses.org
Zlomi
Kaj so? Zlom kosti. Enostaven ali zapleten.
Vzroki? Padec, udarec,…
Znaki in pokazatelji: Vidne deformacije, slišen pok kosti, otekanje, podplutbe, občutljivost, bolečina, vidna kost, ki je prebodla kožo, krvavenje.
Kaj narediti?
Izogibaj se premikanju prizadetega.
Stabiliziraj poškodovano okončino.
Preveri srčni utrip, barvo, otekanje.
Prizadetega pomirjaj, naj se ne premika, in poskrbi za njegovo udobje.
Prizadetemu naj bo toplo.
Pokliči reševalce.
IZPAH: imobiliziraj okončino, podpri, poklici reševalce.
Poškodbe glave, hrbta ali vratu
Poškodovanega ne premikaj, če to ni potrebno, ker v nasprotnem primeru lahko pride do paralize!
Če je poškodovanca zaradi varnostnih razlogov treba premakniti, morajo biti glava, vrat in hrbtenica poravnani tudi med premikanjem.
Poškodovanca pusti v položaju, v katerem se je znašel ob nesreči in čimprej poklici reševalce.
Poškodovanec naj bo pri miru, pogovarjaj se z njim/njo in ga/jo pomirjaj.
5. Poškodbe glave, hrbta ali vratu
Poškodovanega ne premikaj, če to ni potrebno, ker v nasprotnem primeru lahko pride do paralize!
Če je poškodovanca zaradi varnostnih razlogov treba premakniti, morajo biti glava, vrat in hrbtenica poravnani tudi med premikanjem.
Poškodovanca pusti v položaju, v katerem se je znašel ob nesreči in čimprej poklici reševalce.
Poškodovanec naj bo pri miru, pogovarjaj se z njim/njo in ga/jo pomirjaj.
Poškodba hrbta in vratu
Znaki in pokazatelji: nezmožnost premikanja, neobčutljivost okončin, ščemenje, otopelost, bolečina, pomanjkanje nadzora nad telesnimi funkcijami.
Poškodba glave
Znaki in pokazatelji: nezavest, izguba orientacije, zmedenost, motnje vida, nepovezano govorjenje, podplutbe, neenakomerna velikost zenic.
6. Krvavitev
Kaj je? Krvavitev iz rane ali poškodbe. Lahko je notranja ali zunanja.
Vzroki? Tope poškodbe, vbod, ugriz, odrgnina, poškodba,…
Znaki in pokazatelji: zunanja krvavitev: vidna kri. Notranja krvavitev: bled obraz in ustnice, oteklina, nenavadno obarvana koža, slabotnost, omotica, hiter srčni utrip.
Kaj narediti?
Vedno poskrbi, da nisi v neposrednem stiku s krvjo.
Zunanja krvavitev:
– Pritiskaj naravnost na rano s spodnjim delom dlani, da ustaviš ali upočasniš krvavitev.
– Dvigni poškodovano mesto ( višje od srca).
– Poklici reševalce.
Notranja krvavitev:
– Poškodovancu naj bo čimbolj udobno.
– Nadziraj življenjske znake ( dihanje, srčni utrip).
– Poklici reševalce.
7. Živalski ugrizi
Kaj je? Lahko je pik, ugriz, odrgnina ali večja rana (odvisno od vrste živali).
Kaj lahko pričakuješ? Oteklina, krvavitve,bolečina, pordelost, okužba, možne spremembe v stopnji zavesti, omotičnost.
Kaj narediti?
– Poskrbi, da se žival ne približa žrtvi ( varnost).
– Poklici pomoč ( reševalce).
– Preglej življenjske znake.
– Odstrani želo ali druge tujke, ki jih je žival pustila v rani.
– Če rana krvavi, ustavi krvavitev s pritiskom.
– Oceni, kako nevarna je rana.
– Rano očisti z milom in vodo ali antiseptikom.
– Rano pokrij s čisto tkanino ali povojem.
– Nudi oporo.
8. Vreznine in odrgnine
Ugotovi: vzrok poškodbe ( les, kovina,…) in nevarnost rane.
Opazuj, če se pojavi: krvavenje, oteklina, pordelost, bolečina,…
Kaj narediti?
– Z milom in vodo odstrani umazanijo z rane.
– Če je mogoče, nanesi antiseptično mazilo.
– Če pride do krvavitev, pritisni na rano, da krvavitev ustaviš .
– Pokrij s čisto tkanino, obližem ali povojem.
– Opazuj, če se pojavijo znaki okužbe: oteklina, občutljivost, pordelost, vročina.
– Če je rana nevarna, ne neha krvaveti, ali kaže znake okužbe, poskrbi za zdravniško pomoč…
Viri:
* Prevedeno s spletne strani:
http://web.ics.purdue.edu/~mrussell/firstaidfortherider.ppt
