Sindrom samopohabljanja pri konjih

Sindrom samopohabljanja pri konjih

1609
0
SHARE

Kaj je stereotipno vedenje?

Stereotipno vedenje je nenaravno, ponavljajoče se, nespremenljivo zaporedje gibov, ki nimajo nikakršnega očitnega namena. Takšne motnje so pogoste pri več kot 15% udomačenih konj in vključujejo: hlapanje (pajsanje), glodanje lesa, udarjanje oziroma praskanje z nogo, metanje glave oziroma zmajevanje z glavo, pa tudi sindrom samo-pohabljanja. Zaporedja stereotipnih vedenjskih potez so pogosto nezaključene oblike normalnega vedenja, kar kaže na to, da je mogoče, da izvirajo iz določenih motivacijskih stanj. Stereotipije se navadno pojavijo, če posameznik (v našem primeru konj) nima nadzora nad svojim okoljem.{+++}

Kateri so pokazatelji sindroma samo-pohabljanja pri konjih? {+++}

Sindrom samo-pohabljanja pri konjih je bil pogosto napačno diagnosticiran kot vedenjska reakcija na kronično ali psihogeno (psihološko pogojeno) koliko, kožne težave, težave z živci, epilepsijo in hormonskim neravnovesjem, ki imajo vsi podobne znake. Ta stereotipija, imenovana tudi »grizenje bokov«, se kaže tako, da konj grize samega sebe, brca z zadnjimi nogami, lahko pa tudi rita, se drgne, vrti, valja, se neprestano oglaša in je izredno občutljiv na dotik. Konji, ki imajo sindrom samo-pohabljanja, se grizejo po bokih, nogah, prsih, repu… Takšne vedenjske motnje se pri prizadetem konju navadno pojavljajo vsak dan, pri nekaterih celo večkrat v enem dnevu.
Kako pogost je sindrom samo-pohabljanja pri konjih?

Raziskave so pokazale, da se sindrom samo-pohabljanja pri konjih pojavlja pri konjih obeh spolov, ne glede na pasmo. Ta vedenjska težava se navadno izrazi do dopolnjenega drugega, skoraj vedno pa do dopolnjenega četrtega leta starosti.{+++}

Kateri so vzroki sindroma samo-pohabljanja pri konjih?

Precej verjetno je, da je sindrom samo-pohabljanja pri konjih, ali vsaj z njim povezana preobčutljivost na stresne faktorje, dedna. Nenaravno vedenje samo je lahko neposredna posledica kombinacije spolne frustracije, pomanjkanja aktivnosti (neprestano bivanje v hlevu), ali pa je preprosto preusmerjeno izražanje samčevskih agresivnih nagnjenj. Način, na katerega samec popolnoma naravno kaže in uveljavlja dvoj nadrejeni položaj, se izraža z grizenjem vratov in nog drugih konj, če konjske družbe nima, lahko, da takšno obnašanje preusmeri na samega sebe. Za to, da konj začne in nadaljuje s takšnim obnašanjem, so prav lahko krivi hormoni. Lahko na primer v možganih stimulirajo center za užitek, zaradi česar konj še raje nadaljuje z vedenjem. Po drugi strani lahko hormoni onesposobijo konjevo zaznavanje bolečine, zaradi česar se konj lahko dlje časa grize in ob tem sploh ne čuti bolečine. Kot stikalo za napad takšnega vedenja znanstveniki navajajo več faktorjev. Med njimi so: povišan nivo razburjenja ali stresa, pričakovanje hranjenja, prisotnost kobil (pri žrebcih), vohanje gnoja in urina drugih konj, vremenske spremembe.

Lahko kako preprečim, da bi konj sploh začel s takšnim obnašanjem?

Ker je sindrom samo-pohabljanja pri konjih najpogosteje sprožen s strani stresnih elementov iz konjevega neposrednega okolja, je najboljši način za preprečevanje pojava sindroma ta, da konju omogočimo bivanje v čim manj stresnem okolju. Konj naj ima prostoren izpust, stalen stik z drugimi konji, in zadosti možnosti za prosto gibanje. Prehrambene potrebe bi morali določati glede na vsakega konja posebej, prevladovala naj bi vlakninasta in voluminozna krma (trava, seno), zrnate, peletirane in koncentrirane krme, pa naj bi konj dobival čim manj. Dobro se je tudi pozanimati o tem, ali kateri od konjevih bližnjih sorodnikov kaže znake sterotipnih vedenjskih motenj, saj na podlagi teh podatkov lahko predvidimo, ali je konj dedno nagnjen k tovrstnim motnjam.
Ali lahko tovrstne vedenjske motnje odpravimo?

Najpomembnejši korak pri odpravljanju vedenjskih motenj je določanje mogočih stresnih faktorjev v konjevem okolju in odstranitev le-teh. To lahko pomeni spremembe v konjevem fizičnem okolju (na primer preureditve v hlevu), ali pa spremembe v vsakodnevni rutini. Če se pri konju neželene spremembe v vedenju pokažejo, kadar je zaprt v majhnem prostoru, je rešitev lahko zelo enostavna: izogibajte se situacijam, ko bi morali konja zapreti in mu omogočite čim več gibanja na prostem. Poskrbite, da ne dobiva energetsko premočne hrane, raje naj dobi več sena in trave. Raziskave so pokazale, da družba malih živali, kot so psi, koze in mačke, pomaga omiliti stereotipije pri konjih.
Ali lahko moj veterinar ozdravi takšne vedenjske motnje?

Za dolgoročno zdravljenje se uporaba zdravil ne priporoča, saj jih organizem hitro absorbira in izloči in jih je zaradi tega potrebno redno dajati, kar pa ni niti zdravo, niti ekonomično. V prihodnosti bodo morda razvili zdravilo z zakasnelim delovanjem, s katerim bi lahko dolgoročno zdravili tovrstne motnje. Pri žrebcih lahko kastracija opazno omili agresivno vedenje in spolni nagon, starost pri kateri je žrebec kastriran, nima nikakršnega vpliva na pozitivne spremembe v vedenju.

Vir: www.usask.ca/wcvm/herdmed/applied-ethology/behaviourproblems/eqselfmutilate.html

SHARE
Prejšnji članekProblemi z zobmi
Naslednji članekSmolika

BREZ KOMENTARJEV