K prevajanju tega članka me je spodbudil prizor, ki sem ga kot voznik avtomobila opazil v maneži znanega ptujskega konjeniškega kluba, dne 27.05.2005. Kljub zunanji temperaturi okoli 30 stopinj Celzija in žgočemu soncu, je starejša gospa okoli poldneva jahala v maneži, hod konja pa je spominjal na kak vestern film, ko se jahač izgubi v puščavi. To gospe ni motilo in je konja veselo priganjala z bičem, ta pa je s spuščeno glavo nadaljeval kroge po vročem pesku v maneži.
Ko z neba pripeka sonce in se temperature stalno vzpenjajo, se ljudje raje zabavajo v kopališčih, kot pa v maneži. Kako bo poletje prijetno za konja in jahača, na kaj moramo paziti in kje lahko nastopijo problemi, boste izvedeli v naslednjem prispevku. {+++}
Tudi konja lahko zadane vročinska kap. Pri tem se konju ekstremno pospeši dihanje in se ne umiri niti, ko konj stoji. Konja zalije hladen pot, sluznice obledijo in konj pade na tla. »Če konju ne nudimo takojšnje prve pomoči z »šok terapijo«, z infuzijami in kortizonom, lahko računamo s poginom živali«, pravi dr. Heike Kühn iz Klinike za konje München-Riem.
Jahači z občutkom bi morali prepoznati, kdaj je konj na koncu svojih moči in že prej opraviti počitek. To velja še toliko bolj za vroče dni. Po možnosti bi se morali lotiti jahanja zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Če se kljub temu odločimo za jahanje, v nobenem primeru ne jahamo v žgočem soncu, ampak v senci. Zadošča že pokrita jahalnica, ki je odprta z dveh strani. Kljub temu moramo biti pozorni na temperaturo v jahalnici, saj so lahko temperature še višje kot zunaj in se pojavi t.i. »savna učinek«.
Poleg tega je vrednost ozona v ozračju v vročih urah dneva višja, kar lahko pri občutljivih konjih povzroči probleme, ki se izražajo v kašljanju, alergijah in razdraženju sluznice.
Kaj narediti, če je pričetek turnirja ob vikendu okrog poldneva?
»Potem se moramo aklimatizirati,« pravi dolgoletni veterinar dr. Karl Blobel. »Počakamo, da je vročina okoli poldneva najhujša, zajahamo in jahamo na polno.« »Pred napornimi tekmami trenirati le v senci, nima smisla. Konj se mora tako kot jahač navaditi na delo v vročini.«
»Če se konj že mora znojiti, potem ga moramo primerno oskrbovati. Štiri ure pred težkim treningom ali tekmo, konj ne sme jesti drugega kot kvalitetno seno,« priporoča Blobel. Pred in po obremenitvi mora konj veliko piti, kajti med obremenitvijo lahko izgubi 15- 20 litrov vode. »Da bi vodo naredili okusnejšo, nekateri primešajo sokove. Da mora biti sveža in čista, je samoumevno. Optimalno je, da konju po naporni obremenitvi ponudimo vedro z vodo, v kateri so bili raztopljeni elektroliti,« priporoča dr. Kühn. Drugače moramo elektrolite, ki jih konj izgubi med znojenjem, dokrmiti. Normalni minerali ob zelo visokih temperaturah ne zadoščajo. Poleg tega mora konj imeti v vročini vedno na voljo lizalni kamen.
Tudi pri konjih, tako kot pri ljudeh, obstajajo konji, predvsem debeli, ki pri višjih temperaturah nočejo delati. »Moj Durgo je začel odpovedovati že pri 25 stopinjah Celzija ,« pravi dresurni jahač Martin Schaudt o svojem nekdanjem konju, s katerim je nastopil na olimpijskih igrah. Pri konjih, ki v vročini zelo zmanjšajo svoje dosežke, moramo zmanjšati obseg dela. Pomaga tudi, če jim v premorih in v hodu, na vrat položimo mokre brisače ali pa jih namočimo z gobo. Konji se še bolj ohlajajo, če zmešamo v vodo, s katero jih ohlajamo, kis v razmerju 1:20.
Dr. Kühn priporoča, da konjem med ogrevanjem na turnirjih ponudimo liter vode.
»Ko se konj umiri in se utrip srca in dihanje normalizira, lahko konja stuširamo. Pazimo na to, da vedno začnemo pri zadnjih nogah, in ne polivamo ga neposredno na srce.«
Tudi tuširanje z vodo med katero je umešan kis (1:20) je priporočljivo, saj se s tem doseže čistilni učinek. Stari hlevski mojstri prisegajo na to, da se preprečijo vnetja v sedelnem predelu.
Pomirjujoče na prepotene konje vpliva tudi valjanje v pesku. Hladilne gele za tetive občutijo konji sicer kot prijetne, medicinskega učinka pa nimajo, poudari Kühnova.
Kako prepoznamo, ali naš konj trpi zaradi vročine? »Najboljše je, da redno kontroliramo telesno temperaturo in frekvenco dihanja. Temperatura lahko pri hudih obremenitvah naraste na 41 stopinj Celzija , a se mora že eno uro po tekmovanju spustiti na normalno vrednost,« pravi dr. Blobel. »Če konj že 10 minut po tekmi ne je sena, nas lahko začne skrbeti,« še doda.
Paša spada h konjereji. Vendar konje na paši več ur izpostavljati žgočemu soncu brez možnosti umika v senco dreves in brez vode, nima nič skupnega z ljubeznijo do živali.
»Senca mora biti na voljo, drugače moramo pašo prestaviti na zgodnje jutranje ure ali celo na noč.« Da vrance in ostale temne konje zaščitimo pred ekstremnim soncem, se priporoča, da jim nadanemo ultra lahko, sonce-odbijajočo, svetlo odejo, ki se jo dobi v bolje založenih trgovinah.
Njun zadnji nasvet je namenjen hlevu: »Predvsem pri veliki vročini moramo še posebej paziti na higieno! Hrana se hitro pokvari, namočeno seno je hitro zanič. V slabo očiščenih boksih se nabira ogromno amoniaka.«
Vir: Reiter Revue 8/2004, avtor članka: Julia Wentscher
Prevedel: Mitja Jager
