Evelyn: Sem še bolj nova med konji.Jahala sem dobro leto,potem pa jahanje za nekaj časa prekinila (zaradi šole…).Sedaj imam ponovno več časa.Zadnje čase sem malo brskala po internetu,za dresuro pa mi je povedala tudi kolegica.Zanima me slednje:
-kje v okolici domžal je kakšen klub kjer učijo dresuro?razmišljala sem že o Ježi pri Ježu
-Je za to,da začneš delat dresuro potreben kakšen izpit Jahac 1 ali kaj podobnega?
-Obstaja za to kakšen tečaj ki traja npr. 100 ur ali pač začneš in delaš dokler želiš?
-Koliko se gibljejo cene za tak način jahanja ( konjeniških klubih oz. društvih)?
-je za tekmovanje v dresuri nujno potrebno imeti svojega konja?
Imam še kup vprašanj,pa bo zaenkrat dovolj…
Sodelujoči: Evelyn, Sandi, Zazi543, Silvija, Andalusio, Marmelada, Rok_Kr, Suni, Pandyka, Evitta
Sandi: Dresura je osnova vsega jahanja, zato ne moremo govorit o nekem načinu jahanja. Gre za jahanje samo. Dresura je temelj jahanja.
Glede klubov, Ježa je edini klub v onem koncu, usmerjen bolj v dresurno jahanje. Ali je dober ali slab, o tem ne morem govorit, ker nisem bil tam nikdar član. Ampak načeloma velja, da moraš za tekmovanja imeti svojega konja in denar za trenerja.
Kako je jahanje organizirano po klubih, je najbolje preverit v klubih, sicer pa velja, da moraš najprej osvojit osnove, kar se da na klubskih konjih ne glede na to, ali je klub usmerjen v skakanje ali v dresuro. Naprej pa je ta šport izredno odvisen od osebnih sponzorjev, naj bodo to starši ali kdo drug.
Za samo tekmovanje potrebuješ tekmovalno licenco (kat. A), za katero je, če se ne motim, predpogoj Jahač 2.
Zazi543: Jeze pri Jezu ne bi komentirala, ker tudi sama nisem bila nikoli clanica, lahko ti pa podam ilustracijo zakaj rabis sponzorja pri tekmovanjih v dresuri in kaksni stroski so to priblizno.
jaz sicer nimam lastnega konja (se ne) in jaham klubskega s katerim tudi tekmujem, se pravi da odpade sam strosek oskrbe ampak ze samo tvoja oprema lahko doseze vrtoglave cene. najprej so to bele jahalne hlace (vsi vemo da to ni ravno poceni, se posebno ne, ce hoces take iz kvalitetnega materiala, ki jih ne bo potrebno menjati vsako sezono), potem nujno rabis skornje (sicer usnjene ali gumijaste, ampak na visjih nivojih se ze “spodobi, da imas usnjene (60000sit 4 leta nazaj) in tudi figura jahaca izgleda z dovolj visokimi usnjenimi skornji precej drugacna), sledi crn ali temno moder suknjic ali frak (od nivoja m dalje) – okrog 30000sit, cene so lahko tudi vrtoglavo visoke , nato cilinder (pribl. 30000sit) ali celada za lastno varnost. rabis se nekaj malenkosti kot so rokavice, bic primerne dolzine, … potem je oprema konja – sedlo mora biti po nasem pravilniku dresurno ali vecnamensko (upam, da ni sprememb in da ne navajam napacnih podatkov) … potem pridemo do samih stroskov s tekmami – vsako leto obnovis licenco – zaenkrat se 13.000 sit, nato so startnine, pa boksi, pa prevoz, … seveda, ce hoces dosegat rezultate pa racunaj se na stroske trenerja. aja, pa veterinarska spricevala, redni odvzem in testi krvi, razkuzevanje vozila (prikolice) pred vsako tekmo, …
torej, stroski so ogromni in tudi denarne nagrade navadno ne povrnejo vseh stroskov, ampak meni dresura vseeno predstavlja veliko zadovoljstvo, ko tekom let ugotavljam kako se “moj” konjicek pridno razvija in napreduje ter se uci stvari za katere si ne bi nikoli upala trditi, da jih bo znal in pri svojih ltih se zmogel (star je 16 let, v “dresurasa” smo ga pa iz terenskega konja s prakticno nic znanja spremenili pri 14ih )
se pa strinjam s Sandijem, da je dresura osnova vsega in, da se lahko osnov naucih na prakticno vseh klubskih konjih. res pa je, da dresura terja VELIKO ponavljanja in piljenja do popolnosti, tako da ne smes obupat, ce se zadeve kdaj ustavijo
Evelyn: Zazi,hvala!
Stroški so torej res veliki tako da že razmišljam o kakšnem delu za čez počitnice
Pa je kaj važno,kdo je sponzor?Mislim mora biti to nujno nekdo,ki je povezan kaj s konji ali je lahko kdorkoli?
Rok_Kr: Kar se sponzorstva tiče je tako, da je dobrodošel vsak, ki lahko pomaga (vsaj v drugih panogah je tako). Finančno ali materialno.
Drugače pa jaz tudi jaham pri Ježu in se mi zdi zelo vredu. Včasih je sproščeno, včasih pa bolj resno. Težko presojam, ker je to smotrno samo ob primerjavi z drugim klubom, oz. društvom. V drugih klubih pa še nisem bil.
Evelyn: Kakšen pa naj bi izgledal suknjič? V frak oblečene tekmovalce sem že videla na fotkah,za skunjič pa nevem,da bi kje zasledila koga,ki je imel oblečenega…
Pa še nekaj glede konja:če imaš za tekmovanja ‘izposojenega’ konja (sepravi konja iz kluba,kjer jahaš), moraš prevoze za konja, sedlo in ostalo opremo zrihtati sam
Zazi543: Glej, jaz jaham v kk lj kjer jaham tudi klubskega konja. lahko jahas tudi privat konja, ki pac ni v tvoji lasti, ampak je njegov lastnik nekdo drug in je v njegovem interesu, da konj tekmuje v dresuri. sedlo obicajno konj ima (sedlo pac mora konju ustrezati, zato verjetno ni v navadi, da sedla menjajo vsak dan), startnine, prevoz in ostali stroski pa po dogovoru. mi si na primer startnine in prevoz placujemo sami, za vse stroske povezane z veterinarjem in vsakoletno registracijo konja pa poskrbi klub. nekateri privatniki pa za svoje konj, ki jih jahajo drugi, placujejo vse sami. torej – po dogovoru.
pa se o suknjicu: na nivojih a in l frak ni dovoljen. suknjic je spredaj daljsi kot frak (ki sega pribl. do pasu) zadaj pa seveda krajsi – je enotne dolzine. ce beres revijo o konjih, poglej za nekaj mesecev nazaj. v krizanki je bilo geslo dresura zraven pa fotka jahacice v suknjicu.
za zacetne stroske s svojo opremo bos verjetno res rabila kar nekaj denarja, za sproti (startnine, …) pa zadeva ni vec tako grozna. jaz osebno uradnega sponzorja nimam – to sem kar sama in pa moji starsi. pa po navadi speljem vse starte v sezoni (ali pa skoraj vse)
Evelyn: Res hvala za vse odgovore!
Tale ideja s privatnim konjem pa niti ni slaba…Poznam par ljudi,ki imajo konje pa bi se mogoče dalo kaj zmenit.To bom še videla kako in kaj.
Jutri grem v klub jahat pa se bom potem še tam malo pozanimala kako in kaj.
Aja,še tole me zanima,glede usnjenih škornjev.
Nekje med oglasi so objavljeni škornji z zadrgo,pri nekaterih pa domnevam,da so brez.Kateri se bolj obnesejo?
Sandi: Oboji so kul sam tisti z zadrgo so bolj praktični. Za dresuro lepše zgledajo brez, ma jahajo tudi dresuraši s takimi na zadrgo.
Silvija: Mene pa zanima, kako potekajo dresurni treningi v kk lj? Zazi543, koliko ur na teden treniras in koliko stane trener?
Kako pa je s preskakovanjem ovir, a kdo ve?
Zazi543: najprej za evelin – prakticno je vseeno, ce so skornji z zadrgo ali brez. je pa res, da so tisti z zadrgo bolj enostavni za obuvanje in sezuvanje. je pa tudi res, da po navadi za zadrgo doplacas nekaj vec, ampak se ti pa okrog gleznja lepse prilegajo.
pa se za silvijo – jaz jaham naceloma od 5x do 7x na teden (ker “mojega” konja jaha se mlajsa jahacica, ki bo tudi tekmovala z njim v naslednji sezoni, ampak na nivoju a – jaz sem narec ze clanica, pri nas v klubu pa podpiramo predvsem mladince), vendar vecino casa jaham sama. 1x na teden (ob nedeljah) prihaja k nam Klavdij Maver, pol ure treninga stane 2500 sit, ce pa cas dopusca, pa me trenira se Mojca (govorim o casu, ker naceloma jaham ob bolj cudnih urah, kadar uradno ni sole). preskakovanje v klubu ni ravno na programu, trenutno nas skace 5, vecinoma kandidati za instruktorje (zaradi sprejemnih izpitov) in skacemo gimnastiko – do 80cm. za kaj vec nimamo primernih konjev. upam, da sem ti odgovorila
Silvija: Zazi hvala
Sama se z jahanjem sicer ukvarjam bolj “rekreativno”, vendar me vedno bolj mika, da bi se naučila kaj več kot le osnove dresure… Ker pa je jahanje umetnost, ki zahteva veliko truda in vztrajnosti, na žalost pa tudi denar in čas, pravih možnosti do zdaj nisem imela.
Vseeno upam, da lahko vztrajnost odtehta dejstvo, da sem zacela dokaj pozno (jih imam “ze” 21)… V vsakem primeru pa bodo konji ostali pomemben del mojega vsakdana.
Zazi543: no, Silvija, jaz jih imam “ze” 22 sicer sem z jahanjem res zacela pri 12ih, ampak sem kot mladinka startala le na 3 tekmah in se to precej neuspesno – niti enkrat nisem zbrala zahtevanih procentov, ki so bili takrat se 55 in ne 58% kot zdaj. se mi dozdeva, da dresuro jahas z leti vedno bolje, ker smo kot otroci naceloma vsi prevec zaletavi, da bi lahko trezno razmisljali, zakaj nekatere stvari ne grejo tako kot bi morale, in da bi se zavedali, da rezultati ne pridejo kar cez noc zame osebna je bil potreben sele polletni oddih od jahanja, da sem na stvari zacela gledati v toliko drugace, da nisem pricakovala vsakodnevnega izboljsanja, in da ni bila za vse kriva vedno konjeva trma sicer sem vmes res zamenjala konja (moram rect, da je “moj” trenutni konjic tak cukrcek, da mi je vcasih vse skupaj ze neverjetno in, da sm se vedno presenecena ko preseze meje, ki sm jih jaz postavila kot njegov maksimum poleg tega je pripravljen neverjetno sodelovat, da o najini medsebojni navezanosti sploh ne govorim )
kljub vsemu pa moram se vedno mocno delati na svojem potrpljenju, da vcasih, ko se zadeve ustavijo, ne rinem z glavo skozi zid kot pa sem se mi zdi da ze enkrat napisala, je lahko dresura vir neverjetnega zadovoljstva, ko po (v mojem primeru 2) letih dela vidis, kako lepo se je konj razvil iz “shujsane zirafe, ki so ji skoraj sklopotale kosti, v konja, ki v ljudeh, ki ga poznajo pd prej zbuja obcudovanje in nejevero, da je to sploh se isti konj .
pozdravcek!!
PS: vztrajnost definitivno odtehta marsikaj, tudi dejstvo, da si zacela bolj pozno. odtehta celo talent ali antitalent po mojih izkusnjah so ljude, ki imajo talent, prepricani, da jim bo vse padlo k nogam in da v napredek ni potrebno vlagati cisto nic dela. in ko jim ne uspe, vrzejo pusko v koruzo. medtem ko sem videla ze ljudi, ki so veljali za brezupne primere, pa so s pridnim delom in vztrajnostjo nadoknadili ves primankljaj v talentu
Suni: Zazi: mogoče se bo pa zaradi tvojih vzpodbudnih besed kmalu prikazal na sceni kak dresuraš več. Tudi mene nekaj mika …
Silvija: Zazi, res, hvala za te spodbudne besede!
In se popolnoma strinjam s tabo, vcasih, se posebej, ko si mlajsi, ti primanjkuje vztrajnosti in se ne zavedas, da rezultati ne pridejo cez noc in brez zadosti vlozenega truda. Je pa ze to, da znas spoznati in priznati, da delas napake, velik napredek, ker le takrat lahko zacnes napake popravljati. To je moja lastna izkusnja Mislim, da bo prihajajoce leto eno dobro leto
Veliko srece in uspehov se naprej!
Zazi543: Suni!
Resnicno upam, da se bo pokazal se kaksen nov jahac (ali jahacica – teh je namrec MNOGO MNOGO vec ) na dresurni sceni. Trenutno lahko namrec na podlagi startne liste s 95% gotovostjo napoves koncni vrstni red (vsaj za prve 3, potem se ze pojavljajo odstopanja)
Andalusio: zazi543, jaz pa bi te vprašala kako ste v klubu zmenjeni glede pokalov in praktičnih nagrad. Ali pokale pustiš v klubu ali jih obdržiš ti? In nagrade, recimo, če dobiš kak bon za nakup nečesa, kako ste dogovorjeni?
Opravičujem se , če je vprašanje nekoliko hecno, vendar pri nas se je zaradi tega že marsikdo skregal.
Aja, ne jaham dresure, zato me zanima kako je s tem pri vas urejeno.
Marmelada: zazi543, mene pa zanima, koliko pride pri vas samo tečaj učenja dresure z navadnimi učitelji (ne temi priznanimi)?zanima me za študente. kok pa, če se včlaniš v klub? a drugače je v redu učitelj jahanja?
Zazi543: Andalusio!
pokal pripada tekmovalcu, torej jih obdrzimo sami. razen pokala, ki smo ga dobili kot najboljsi klub v dresuri za leto 2004, ta ostane v klubu rozete sicer pripadajo konju, ampak mi imamo dogovorjeno, da jih obdrzimo sami (glede na stevilo klubskih konj, ki tekmujejo, bi nam prav kmalu zmanjkalo prostora). ravno tako pa prakticna nagrada pripada jahacu, torej ne vidim razloga zakaj bi jo obdrzal klub. kar se tice bonov, gre po navadi itak ves denar za konja (vsaj v mojem primeru), ce pa je prakticna nagrada v obliki hrane, briketov, … pa itak ni dvoma, kdo jo dobi
pa se za marmelado:
tecaj jahanja (10 ur) je 20.000 SIT, vendar ni individualni, ker ima dan premalo ur, da bi lahko vanj stlacila vse tecajnike , drugace pa je za studente vecinoma jahanje v dopoldanskih urah (seveda loceno od otrok, ki jahanjo v popoldanskem casu) in skupine niso tako velike (pon. in pet. 2-4 jahaci, torki in cetrtki malo vec, ce seveda kdo ne zboli, ima izpit, … ) vpisnina je 15.000 SIT (v to je vstet prvi mesec jahanja), nadalje clanarina 10.000 SIT na mesec (enako kot za otroke). kar se pa tice ucitelja je pa tako. do letos oktobra je trenirala Mojca Koren, ki je trenerka, vendar je v pokoju in sem z oktobrom prevzela stvari jaz, ki sem “samo” instruktor jahanja. o svoji kvaliteti ne morem soditi, lahko pa povem, da se trudim po najboljsih moceh (vcasih v skupini 11 konjev ni ravno enostavno vsem posvecati priblizno enake pozornosti ) iz lastnih izkusenj pa ti povem, da je od cloveka do cloveka odvisno, kako se ujamemo z uciteljem. pri meni recimo dolocenim ljudem ni treba niti malo dvigniti jakosti glasu, govori s sobno jakostjo in jaz slisim in upostevam vse kar rece, zadeve pa so mi kristalno jasne, kdo drug pa se lahko name dere kot jesihar, pa ga preprosto “izklopim” in zadeve se ne premaknejo nikamor. kot instruktor pa najraje ucim jahace, ki se na konju ne drzijo kot mila jera ampak mi dajejo povratno informacijo, ce zadevo razumejo in ce deluje, ker samo tako lahko prilagajam navodila glede na posameznega konja. drugace se pa kljub temu da delam ze 3 mesece, se vedno ucim in sproti popravljam napake po najboljsih moceh
Pandyka: ker se vprašanje tiče dresure, ga bom postavila kar tukaj.
rada bi se začela ukvarjati z dresuro, vendar pa bi prej rada malo pregledala teoretični del, našla izraze, ki se uporabljaj tukaj, mogoče kako slikco kako se kaj dela itd… prosim vas za pomoč, ker nikjer doslej še nisem našla ničesar.
Evitta: V slovenščino je prevedena krasna knjižica Nadaljevalna šola jahanja, ki jo je izdala KZS
