Zgodovina:
Shagya arabci so nastali po etu 1789, ko je bila na Madžerskem ustanovljena kobilarna Babolna (kmalu so ga začeli vzgajati tudi v kobilarnah Radautz in Piber), s križanji med arabskim konjem in predstavniki nekaterih drugih pasem. Cilj je bila vzgoja konja, primernega za konjenico, ki pa bi imel tudi sposobnosti za vožnjo in bi bil uspešen izboljševalec drugih pasem. In to jim je uspelo: shagaya arabec se ni uporabljal samo v konjenici številnih armad, temveč je zaslovel tudi kot paradni konj. Cesarjeva straža na habsburškem dvoru na Dunaju je uporabljala le tega konja.{+++}
Začetniki pasme so bili arabski konji, ki so jih po Turški okupaciji še vedno vzgajali rejci na Madžarskem. Da bi dobili višje in močnejše konje so občasno uporabljali tudi angleške polnokrvne konje in lipicance. Kasneje so hodili Madžari celo na orient kupovat najboljše arabske polnokrvne žrebce. Eden takih žrebcev, kupljen od nekega beduinskega plemena, je bil Shagya, rojen leta 1810. Njegov pomen je tolikšen, da se danes pojavlja v skoraj vseh rodovnikih shagya arabcev. Po njem je pasma dobila svoje ime. Ostali žrebci, ki so osnovali svoje linije, so bili še Gazal, Kuhajlan, Mersuch, Siglavy, Siglavy-Bagdady, Dahoman in črni O`Brayan. Iz kobilarne Weil v Nemčiji sta prišla žrebca Amurath in Kemir, pomembni pa so bili tudi arabska polnokrvna žrebca Kuhaylan Haifi, Kuhaylan Zaid in egipčanska žrebca Ibn Galal ter Farag.
Konji, ki jih lahko štejemo h Sagya arabcem:
Med Sagya arabce se lahko šteje le tiste konje, ki nimajo preveč krvi arabskega polnokrvnega konja (imeti morajo vsaj 75% krvi shagya arabca), ali drugače povedano, v četrtem kolenu mora biti od šestnajstih prednikov vsaj devet konj shagya arabcev in največ sedem arabskih polnokrvnih konj. Arabski konji, ki niso polnokrvni in ne izpolnjujejo pogojev za shagya arabce, se preprosto imenujejo arabski polkrvni konj.
Danes ga uporabljajo za jahanje in vleko vpreg.
Kratek opis konja:
Je izjemno trden, vzdržljiv in skromen konj. Ima malo, konkavno ščukino glavo ali ravno glavo, velike oči in prožne nozdrvi, dolg mišičast vrat, globoke prsi, močan zadnji del in korektne okončine; rep nosi “fazanje” visoko. Visoki so od 155 do 160 cm, po barvi so pretežno sivci.
Viri:
Pasme konj – Sašo Krumpak
Pasme, nega, šolanje, šport – Heidrun Werner
http://www.shagya.net/
