Slama – TRDNA in TRDA

Slama – TRDNA in TRDA

1619
0
SHARE

Članek objavljen v Reviji o konjih, januar 2003, ČZD Kmečki glas, d.o.o., 1001 Ljubljana, Železna c. 14, avtor: J. V. (po Cavallo)

S slamo lahko gojimo gobe, polnimo vzmetnice ali pa nastiljamo bokse. Slama je zaklad, le da se tega ne zavedamo.

Ko se pred hlevom ustavi tovornjak, do vrha naložen z balami slame, se vam odvali kamen od srca. Zima je tu in rešeni ste skrbi glede nastilja. Toda, ali veste, da mora biti slama odlične kakovosti, da je dovolj dobra za nastilj? Konji niso kot ljudje. Mi se zvečer uležemo na slamnjačo, če smo ekološko ozaveščeni, ter nam ne pade na misel, da bi iz nje vlekli bilke slame ter jo tja do jutra počasi pojedli. Ko pa konji pospravijo večerni obrok sena, se lotijo nastilja. Noč je dolga in do jutra je njihova slamnjača, če ni prav debela, samo še v nekaj kupčkih fig. Zato ni vsaka slama dobra za konje.{+}

RŽ Ržena slama je primerna za slamnjače, pletene čevlje, košare ali pa za slamnate strehe. Ozka zrna oblikujejo klas s srednje dolgimi resami. Ržena slama ima najdaljša in najtrša stebla ter vsebuje največ lignina in surovih vlaken. Ker je grenkega okusa, je konji nimajo preveč radi. V nasprotju z mnogimi trditvami ržena slama tako kot ječmenova ne vsrka več tekočine kot pšenična slama. Raziskave so pokazale, da lahko vsrka celo nekoliko manj tekočine.
RŽ Ržena slama je primerna za slamnjače, pletene čevlje, košare ali pa za slamnate strehe. Ozka zrna oblikujejo klas s srednje dolgimi resami. Ržena slama ima najdaljša in najtrša stebla ter vsebuje največ lignina in surovih vlaken. Ker je grenkega okusa, je konji nimajo preveč radi. V nasprotju z mnogimi trditvami ržena slama tako kot ječmenova ne vsrka več tekočine kot pšenična slama. Raziskave so pokazale, da lahko vsrka celo nekoliko manj tekočine.

PŠENICA Pšenične slame je največ in tudi najbolj je priljubljena. Klas, ki je brez res, tvorijo trebušasta zrna. Pšenična slama je primerna tako za krmo kot za nastilj. Je zlato rumene barve in konji jo radi jedo.
PŠENICA Pšenične slame je največ in tudi najbolj je priljubljena. Klas, ki je brez res, tvorijo trebušasta zrna. Pšenična slama je primerna tako za krmo kot za nastilj. Je zlato rumene barve in konji jo radi jedo.

 

JEČMEN Ječmenova slama je po količini na drugem mestu za pšenično slamo in je po otipu mehkejša kot druge vrste. Njena uporabnost ni samo za nastilj, ampak tudi na vrtu kot zaščita gredic pred polži. V ribnikih pa zavira rast alg. Ozka zrna tvorijo klas, ki ima zelo dolge rese. Obstajajo mnenja, da so prav te rese nevarne, da bi si konji poškodovali oči, dlesni in črevo, toda primerov, ki bi to potrjevali, pravzaprav ni. Mogoče je bolj nevarna zel (srakorepec), podobna tem resam, ki se rada skriva v ječmenovi slami.
JEČMEN Ječmenova slama je po količini na drugem mestu za pšenično slamo in je po otipu mehkejša kot druge vrste. Njena uporabnost ni samo za nastilj, ampak tudi na vrtu kot zaščita gredic pred polži. V ribnikih pa zavira rast alg. Ozka zrna tvorijo klas, ki ima zelo dolge rese. Obstajajo mnenja, da so prav te rese nevarne, da bi si konji poškodovali oči, dlesni in črevo, toda primerov, ki bi to potrjevali, pravzaprav ni. Mogoče je bolj nevarna zel (srakorepec), podobna tem resam, ki se rada skriva v ječmenovi slami.

 

OVES Ovsena slama je najbolj okusna, z veliko listi, priljubljena kot nastilj, v hranljivi vrednosti pa se ne razlikuje od drugih vrst. Ovseno slamo je na trgu težko dobiti, ker jo je malo. Zrna visijo na dolgih, tankih pecljih. Ovsena slama se mora že na njivi dobro posušiti, da ne začne plesneti. Razlog je predvsem to, da je oves v času žetve precej zelen in zato vsebuje več vlage kot druge vrste žit.
OVES Ovsena slama je najbolj okusna, z veliko listi, priljubljena kot nastilj, v hranljivi vrednosti pa se ne razlikuje od drugih vrst. Ovseno slamo je na trgu težko dobiti, ker jo je malo. Zrna visijo na dolgih, tankih pecljih. Ovsena slama se mora že na njivi dobro posušiti, da ne začne plesneti. Razlog je predvsem to, da je oves v času žetve precej zelen in zato vsebuje več vlage kot druge vrste žit.

Mogoče se tudi pri nas kdaj zgodi, da lastnik konj zavrne slamo, ki je že na oko siva in zatohlega vonja. Voznik tovornjaka pa robanti, ker jo mora peljati nazaj od koder jo je dobil. V Nemčiji je kar nekaj trgovcev s slamo, ki vedo, da slaba kakovost ne bo šla v promet, zato pazijo, kaj kupijo. Vedo tudi, da bodo s plesnivo slamo krivi za to, da bo v hlevu njegove stranke kmalu kakšen konj začel kašljati.

Veterinarji, specialisti za kašelj, alergije in prehrano opozarjajo pred slamo, ki dolgo leži na njivi, kjer jo moči dež, ko pa se posuši, jo zbalirajo, da jo lahko kasneje nekdo uporabi kot nastilj za konje.

Vedno glasneje zahtevajo, da mora imeti slama tudi kot nastilj v konjskih hlevih svoj sloves: blago, na katerem konj ponoči sanja, podnevi pa ga je.

Slama mora biti takšne kakovosti kot živilo, torej kot seno.

Odkar se človek ukvarja z živalmi, jim poklada suha stebla pšenice, ječmena, rži ali ovsa kot krmo in nastilj. Slama je imela nekdaj (in ga še ima) tako slab kot dober sloves, npr. slamnata vdova, slamnati mož, slamnati vdovec, ali “nekdo ima slamo v glavi”; slamnjača, oklepati se zadnje bilke (slame), slamnik (klobuk). V hlevu pa izgubi ves svoj pomen lepih prispodob – če je plesniva, je glavni krivec za alergije.

Vrhnja bala je v redu, spodnja pa zanič, ker je slama najbrž predolgo ležala na dežju. Zdaj je siva in polna škodljive plesni.
Vrhnja bala je v redu, spodnja pa zanič, ker je slama najbrž predolgo ležala na dežju. Zdaj je siva in polna škodljive plesni.

V Nemčiji so pred dvema letoma naredili obširno študijo o kakovosti slame. Od 56 vzorcev, ki so jih zbrali v različnih konjskih hlevih, sta bila samo 2 vzorca neoporečna. Pri 14 odstotkih vzorcev so v laboratorijih ugotovili manjše do zmerno, pri 84 odstotkih pa močno povečano število bakterij, plesni, in kvasovk. Izsledki študije so takšni, da je bila žetev 2000 očitno zelo dvomljiva in potencialno nevarna za zdravje konj. Poleg omenjenih slabih ugotovitev, je dodatna še ta, da so v vsakem 7. vzorcu slame našli pršice. Podobno stanje so ugotovili tudi pri predhodnih raziskavah slame, zato imajo strokovnjaki na področju kakovosti oziroma higiene naravnih proizvodov, kot je v našem primeru slama, le malo upanja, da bo stanje kdaj manj zaskrbljujoče.

Da je slama primerna za gojenje gob je že dolgo poznano. Gojitelji mavrahov ali ostrigarjev uporabljajo slamo za gojišče in na eni 10 kilogramski bali vlažne slame pridobijo kar do 5 kilogramov gob, ki se zaradi dobrega okusa tudi dobro prodajajo. Manj okusne so vsekakor temno sive ali črne zaplate slame, ki pričajo o prisotnosti plesni.

Kakovost slame je največ odvisna od vremena. Če poleti veliko dežuje, se žito zlomi že na njivi in v mokrih steblih, ki ležijo na tleh, se vgnezdijo plesni in pršice.

Preizkus vpijanja kratke in dolge slame je pokazal, da ni nobene razlike, daljša slama celo malenkost bolje vpija.
Preizkus vpijanja kratke in dolge slame je pokazal, da ni nobene razlike, daljša slama celo malenkost bolje vpija.

Letos so bili pogoji zanje še posebej ugodni, ker je bilo poleti dovolj dežja in zato je bilo jeseni težko dobiti dobro slamo. V normalnih letih oziroma v suhih poletjih leži slama npr. dan dva na njivi in je suha. Če slučajno vmes dežuje, ostane en dan dlje zunaj in le enkrat jo je potrebno obrniti, da je suha. Če je premalo suha, so v bali prisotne glivice, ki jih potem skupaj s slamo dobi podse konj,  ki je nanje izredno občutljiv.

V Nemčiji se jezijo, ker se dogaja, da se prašne in plesnive slame kmetje znebijo tako, da jo prodajajo centrom, kjer imajo odprte hleve z največ mladimi konji. Takšno slamo je namreč težko prodati, ker večina že ve, da ni primerna niti za breje kobile niti za jahalne konje. Zažgati je ne smejo, na gnojnih kupih ni več prostora, v gozd ali na deponijo je ne smejo voziti… Mnogi pa še mislijo, da v odprtih hlevih ne more nikomur škoditi. Zal je prav v takšnih hlevih veliko mladih konj, ki pa so še posebej občutljivi na plesni in prah – do kašljanja in alergij ni več daleč.

Izgovori, da na trgu pač ni drugačne slame, so iz trte zviti, menijo tisti, ki so pošiljko slabe slame že večkrat zavrnili in na tak način svojega stalnega dobavitelja naučili, da jim je naslednjič pripeljal kakovostno slamo in za to dobil tudi primerno plačilo.

Je težko ločiti dobro slamo od slabe? Ni, le nekaj lastnosti oboje moramo poznati, da lahko primerjamo. Ali je slama pšenična, ržena, ovsena lahko najhitreje ugotovimo, če so v bali še ostanki klasja, sicer pa sorta ni toliko pomembna. Boljša je neoporečna ječmenova slama kot pa pšenična dvomljive kakovosti. Slamo moramo otipati in povohati. Na otip ne sme biti mlahava, dišati pa ne sme po plesni ali zemlji. V nobenem primeru se ne sme iz nje dvigati prah. Ko tako preverjate balo slame in začnete pri tem kihati in kašljati ali se celo praskati, slama ni vredna počenega groša.

Če so stebla siva, to pomeni plesen. Slama mora biti lepe rumene barve, ki je lahko rahlo obledela. Če je v bali vidno kakšno plesnivo gnezdo, je bolje, da vržete stran celo balo. Bolje, da vam je hudo za eno balo slame, kot pa da bi kasneje morali zdraviti konja.

Pod plastiko se slama ne more sušiti, postane siva in plesniva, kar se vidi na obeh balah s počeno plastiko.
Pod plastiko se slama ne more sušiti, postane siva in plesniva, kar se vidi na obeh balah s počeno plastiko.

Slama pa ni nevarna le zaradi vseh omenjenih mikroskopsko majhnih stanovalcev, za bolezni dihal in kopit je lahko kriva tudi takrat, ko jo uporabljamo za globok nastilj. Iz takšne debele plasti se dviguje za pljuča in kopita škodljiv amoniak.

Če dan za dnem dodajamo svež nastilj ne da bi starega odpeljali, se lahko čez čas v meter debeli plasti dogaja marsikaj. Mešanica slame, iztrebkov, urina, ličink zajedavcev ne zagotavlja zdravega bivanja tako občutljivi živali, kot je konj.

Slama v takšnih okoliščinah izgubi ves sijaj, ki ji pripada: če je požeta, posušena in skladiščena v normalnih pogojih, se konju ne more zgoditi nič slabega. V boksu bo sijala kot zlata svila in pozimi bo v hlevu dišalo po poletni svežini.

Če je predelana v pelete ali drobno narezana, je takšen izdelek še vedno iste kakovosti kot surovina. Torej plesen ne more enostavno izginiti. Kdor bi konjem krmil slamo v obliki pelet, mora pokladati dovolj sena, sicer se konj slame prenaje in pride do zamašitve črevesja.

Okrogla bala
Okrogla bala

Enako nevarna je drobno narezana slama. Misleč, da bodo konji takšno slamo počasneje jedli oziroma, da bo kot nastilj vsrkala več urina, jo mnogi narežejo kolikor mogoče na kratko. Nič od tega žal ne drži: kratka slamnata stebla ne vsrka nič več tekočine kot dolga slama, mešanica kratke slame z močnim krmilom, kot so nekdaj zaradi varčevanja z ovsom radi počeli kmetje, pa je povzročala zamašitev slepega črevesa, zaradi česar je poginil marsikateri konj.

Tja do 50. let je bil prav to razlog za 50 odstotkov vseh kolik. Strokovnjaki priporočajo, da naj bo slama narezana na največ 5 centimetrov dolge stebla. Če so krajše, jih konji pogoltnejo cele in kot taka se zaustavijo v ozkih predelih do debelega črevesa. Če so stebla dovolj dolga, si konji z njimi krajšajo dolgočasno bivanje v boksih, vsebujejo pa tudi veliko lesenega lignina, ki ga črevesne bakterije ne morejo predelati in se konj ne more preveč zrediti. So zaradi tega trde slamnate bilke idealna dieta za debele konje?  Da in ne. Kako je slama prebavljiva je odvisno od tega, kaj konju krmimo poleg slame.

Najbolj priljubljene so majhne bale, ki pa jih je v tujini vedno težje dobiti. Pri nas je na srečo še dovolj kmetov, ki slamo balirajo v ca. 12 ali 20 kg težke bale
Najbolj priljubljene so majhne bale, ki pa jih je v tujini vedno težje dobiti. Pri nas je na srečo še dovolj kmetov, ki slamo balirajo v ca. 12 ali 20 kg težke bale

Če je samo slamo, jo prebavi samo 30 odstotkov, če pa zraven dobi še npr. kašo iz pesnih rezancev, se prebavljivost dvigne na 50 odstotkov.

Slednja kombinacija je priporočljiva tudi zato, da se konjevo črevesje zaradi slami ne zamaši. Na splošno je pametno, da konj vsak dan dobi mešanico ca. 3 kg sena in 2 kg slame, da se ne bi preveč zredil, a imel vedno nekaj za jesti ter ne bo nevarnosti za kakšne težave s črevesjem.

O slami bi lahko še veliko pisali: da je npr. lahko vir energije, da znajo iz nje narediti zlato rumeno gorivo (bencin).

Če jo nasekljajo in pomešajo z vročim peskom ter segrejejo na 500 stopinj Celzija,  nastane židko, črno blato – pirolizno olje in koks. To transportirajo v zbiralno napravo, kjer iz nje s segrevanjem na 1200 do 1500 stopinj Celzija dobijo plin, iz katerega kemična industrija proizvaja goriva, kemikalije.

Ko bodo vsi pogoji zreli, bo velik del potreb po energiji moč pokriti s pravilno predelavo slame. Zdaj pa višek slame nekje zgnije, zgori ali pa ga enostavno podorjejo na njivah. Izračuni so pokazali, da lahko npr. iz ene tone slame dobimo 300 litrov bencina.

J. V. (po Cavallo)

BREZ KOMENTARJEV