Vroče ali hladno?

Vroče ali hladno?

1797
0
SHARE
Slika 3. Rentgenski posnetek podkovanega kopita kaže pogosto napako. Peta kopita je nenormalno visoka, rezultat tega pa je, da spodnja površina trejtega prstnega člena (kopitne kosti) ni vzporedna s tlemi, kakor bi morala biti za pravilno razporeditev teže. Poveča se pritisk na občutljive plasti (lamine) kopitne stene. Ta 19-letni konj je imel hud laminitis z rotacijo tretje prstne kosti in njena konica je prebodla podplat kopita. Z barefoot oskrbo se je konju povrnilo zdravje. Fotografija: Claudia Garner.

(RoK, maj 2000, številka 5, str. 52 in 53)
Avtorica: J.V.

Nekateri prisegajo na vroče podkovanje, nekateri pa raje vidijo, da je konj podkovan na hladen način. Kaj pa je za konja oziroma za kopito bolj zdravo?

Podkovske kovače, ki konja podkujejo na hladno je ustvaril hudič – ta strog pregovor se je porodil pri Švicarjih, ki ne dajo dosti na hladno podkovanje. Tudi v Nemčiji se podkovski kovači raje »igrajo« z ognjem, saj več kot 80% jahalnih konj dobi vsakih šest do osem tednov na kopita žareče podkvice. V Ameriki, na Švedskem in Finskem pa segajo rajši po hladnih podkvicah. In kaj je boljše? Eno je zagotovo: hladne podkvice kopito bolje ščitijo kot vroče, v kolikor je bilo kopito pravilno pripravljeno.{+}
Nemci imajo za ameriški način podkovanja svojo razlago in pravijo, da čez Veliko lužo nimajo prave poklicne izobrazbe za podkovske kovače in zato tam šele sedaj odkrivajo prednosti vročega podkovanja. Prednosti pa so po mnenju nekaterih nemških strokovnjakov v tern, da žareča podkev površino nosilnega kopitnega roba zapeče in zato se kopitne lamele zaprejo in infekcija ne more prodreti v kopito. Spet drugi pa to trditev ovržejo z razlago, da četudi Američani ne podkujejo konj na vroče, še ne pomeni, da tega ne znajo. V nasprotju z Evropo, kjer dobi konj na kopito že industrijsko izdelano podkev, Američani v večini primerov izdelajo podkev konju po meri. Glede infekcije pa menijo, da je kopito v večji nevarnosti, če je vroče podkovanje nestrokovno oziroma »šlampasto«. Preden se kopitne lamele z žarečo podkvico zaprejo, mora biti kopitni nosilni rob popolnoma zdrav, to je brez bakterij. Če ni, so bakterije zaprte v kopitu in pride do dvojne tragedije: bakterije se v brezzračnem prostoru bolje razmnožujejo, od zunaj pa tega razvoja ne morete več preprečiti.
V kopitu ne potujejo le bakterije, v roževinastih lamelah je prostor tudi za vlago – to je voda na mlin zagovornikom vročega podkovanja, kajti njihova logika je: pri zaprtih lamelah v kopito ne prodre veliko vode in priporočajo, da se tako podkujejo vsi konji, ki se veliko pasejo na vlažnih pašnikih. Toda tudi proti temu argumentu obstaja protiargument, češ da skozi luknje, kjer so zabiti žeblji, prodre več vode kot skozi lamele nosilnega roba. Razen tega srka kopito vlago preko celega podplata. Če stojijo konji v blatu je vsako podkovanje neprimerno. Pri 20 procentni vlagi je kopito maksimalno odporno, če pa je vlaga višja, trdnost kopita pade. Za bosega konja to ne predstavlja velikega problema, medtem ko podkovano kopito ne sme biti premehko.


Po mnenju nekaterih strokovnjakov je prednost vročega kovanja v tem, da žareča podkev
površino nosilnega kopitnega roba zapeče, zato se kopitne lamele zaprejo in ne more
priti do infekcije.

Strokovnjaki so enotnega mnenja, da mora biti kopito za hladno podkovanje natančno porezano in ravno, kar pomeni, da se mora podkovski kovač presneto potruditi. Pri vročem podkovanju pa lahko izbokline enostavno požge. Da se vroča podkev kopitu popolnoma prilagodi, je dvorezna trditev: če podkev ni povsem ravna, se izbokline vžgejo v kopito in kljub videzu, da podkev s celo ploskvijo natančno nalega na kopito, je resnica ta, da je zažrta v kopito in tako moti kopitni mehanizem. Mnogi podkovski kovači in lastniki konj prezrejo tudi to, da  žareč podkev lahko poškoduje podplatno usnjico, kar lahko povzroči šepanje. Do takšne poškodbe hitro pride pri korekturi kopita, ko je odstranjeno veliko podplatne roževine.
in je s kopito.


Franc Zdešar pridega na vroče podkovanje in je s tem načinom
pozdravil že marsikatero kopito.

Zanimiva je tudi naslednja ugotovitev in odločitev tujega zdravilca in podkovskega kovača: »Voda prevaja toploto in konje, ki so ravnokar prišli z vlažnih oziroma mokrih tal, ne podkujem na vroče, ker je tveganje za vnetje usnjice preveliko, zato se raje odločim za hladno podkovanje, četudi bi se mogoče bolje prilegala vroča podkev.«
Mogoče bi lahko prednosti obeh načinov podkovanja združili – prav to predlaga predstavnik že tretje generacije podkovskih mojstrov, ki pravi, da ima za kopita vsakega konja, za katerega je odgovoren, v delavnici kartonasto šablono in ko pride čas za ponovno prekovanje oziroma za novo podkev, že doma pripravi podkev po šabloni in ko gre do konja, vzame s seboj le majhno nakovalo, da bi lahko po potrebi še izboljšal širino podkvice. Peči za segrevanje podkvice ne potrebuje. Konja na ta način veliko hitreje podkuje in lastniku in konju je na ta način prihranjenega veliko časa. Po njegovih izkušnjah hladno podkovanje enako dolgo drži kot vroče.


BREZ KOMENTARJEV