Ukradeno otroštvo – odraščanje v čredi ali kot edinček?

Ukradeno otroštvo – odraščanje v čredi ali kot edinček?

588
0
SHARE

(RoK, julij 1997, številka 7, str. 30 in 31)
Avtorica: J.V.

Gotovo ste ze videli, kako se na pašniku »malega« rejca ali ljubiteljskega rejca paseta kobila in žrebiček. »Kako je priden«, ste si mislili, »mame se drži kot klop«. Na prvi pogled je to idealna slika, vendar tako lahko mislite le, če ne poznate pravega življenja žrebet, ki najbolj uživajo, če se lahko podijo naokrog z vrstniki, si najdejo prijatelja ali »sovražnika«. Tako pa je vezan na mamo, in ker ne ve, kaj bi počel, se pač sprijazni s svojim malim svetom in ne preostane mu drugo, kot da se začne pasti. Tudi če ga pustimo pri miru, ali pa se z njim malo poigramo, nič od tega ni pravo.{+}

Težave v sporazumevanju

Če žrebiček nima vrstnika za igro, sprejme tudi druge živali kot »nadomestek«, npr. psa, kozo ali celo človeka. V takšnih primerih nujno pride do težav pri sporazumevanju, saj mora pes razumeti, da žrebiček s tem, ko ga je uščipnil za kožo, ni mislil nič slabega. Žrebiček pa ni navdušen, ko ga pes poliže po nozdrvih. Nazaj položena ušesa pri psu ne pomenijo nevarnosti, medtem ko konji tako izražajo napadalnost ali odklanjanje. »Tuji jeziki« pri živalih niso tako enostavni, da bi jih kar takoj razumeli, zato se morajo takšni »nenaravni« vrstniki marsičesa naučiti. Kako je z igro med konjem in človekom? Če človek ne razume konjeve psihe, bo potegnil kratek konec, oziroma je bolje, da konja pusti pri miru. Opazovanje žrebet v čredi je zelo pomembno, ker vemo, da bo žrebe človeka vzelo za partnerja v igri, torej bo kdaj pa kdaj uščipnilo, se vzpelo na zadnji nogi in pričakovalo, da bomo mi enako ravnali. Če se bomo le umikali, bo žrebe vedelo, da je v »čredi« glavno in problemi s takšnim junakom bodo vedno večji.

Žrebe ne more izpolniti svojih elementarnih potreb, to je potrebe po socialnem kontaktu, po čredni varnosti, po potešitvi svoje radovednosti in po gibanju. Ko takšen edinček nekoliko skače okrog kobile, kar lastnika že kar prestraši,  je le senca tega, kar počno žrebeta v čredi.
Dokler žrebe ne ločimo od matere, je takšno izolirano otroštvo še razumljivo, čeprav doživi po ločitvi od mame pravi psihični stres. V večini primerov poteka ločitev postopoma, zato da se počasi odvadi sesanja.

Čreda žrebet

Če ste torej kdaj videli žrebeta v čredi, boste razumeli, zakaj je osamljeno življenje s kobilo manj vredno.
V čredi se vedno kaj dogaja, pa naj bodo zbrane samo kobilica ali samo žrebčki. Oboji se podijo sem in tja, se pretepajo, skačejo, da so na koncu popolnoma utrujeni. Sklepajo se prijateljstva, polno je tudi pepirov. Črede ne more nadomestiti še tako ljubeč lastnik. Konji so živeli milijone let v čredi in v par tisoč let, odkar so udomačeni, še niso zamrli njihovi pranagoni.

Psihični vidiki

Konj le v čredi lahko najde varnost in samo v čredi se nauči socialnega obnašanja. Žrebe, ki živi samo z mamo, te priložnosti nima.
Žrebeta, ki so imela srečo, da so se rodila v čredi, imajo pred »edinčki« veliko prednost. Njim je od vsega začetka jasno, kakšno mesto v čredi jim pripada. Če je mati na hierarhični lestvici visoko, je žrebe avtomatsko enako tretirano – ve, da ga bodo drugi pustili k vodi ali k paši in to se mu zdi samo po sebi umevno. Ali, če je materino mesto nekoliko nižje na lestvici, ve, da se mora drugim umakniti in to mu ni težko, ker to ne pomeni, da je manj vredno – ker to počne že od prvega dne svojega življenja. Instiktivno se nauči, da druge konje že na prvi pogled oceni. In ker so konji, kot vse živali, ki se branijo s tekom, in ki zivijo v čredi, že zaradi preživetja zelo socialna bitja, se brez težav podredijo hierarhiji. Čredo konj lahko na primer brez težav privežemo skupaj in le redko bo prišlo do »prerekanja«, če pa že, verjetno zato, ker stojita skupaj konja, ki sta na hierarhični lestvici enako visoko in se hočeta dokazovati. Normalno vsak konj takoj ko pogleda soseda, vidi, ali je le-ta »nad njim« ali »pod njim« in glede na to ve, kako se mora obnašati. Proti »višjim« se ne upa postaviti, »nižji« so mu nezanimivi in tako je v čredi mir.
Žrebeta, ki živijo sama z mamo, si takšnih izkušenj ne morejo nabrati. Če pridejo tako neizkušena v čredo, so negotova. Če so povrhu še nekoliko
razvajena in se pri ign ne znajo ustaviti, takrat ko bi se morala, ko da nasprotnik vedeti, da mu je dovolj, lahko pride do poštenega udarca. Razen tega je takšno žrebe vedno na dnu lestvice in verjetno ne bo nikoli imelo občutka, da ga je čreda sprejela medse.

Fizični vidik

Koliko teka žrebe, ki živi le z mamo? Nekoliko proč od nje in malo naokrog, potem pa se je zopet drži »za krilo«. Na kmetijah, ki se ukvarjajo z rejo žrebet zaradi mesa, raje vidijo, da so žrebeta debela, torej je bolje, da ne tekajo preveč. Kapital zdravega žrebeta pa so razvite mišice, ki so pogoj za kasnejše uspehe, naj si bo v športu ali za rekreativno ježo. V naravi mora žrebe ze nekaj minut po rojstvu vstati, in če je potrebno, tudi bežati. V civilizaciji ni tako, vendar, kot že omenjeno, športni konj mora mišice, fleksibilne tetive, in močne vezi dobiti že v mladosti. Ravno tako zdrava pljuča in močno srce. Mišice sicer lahko pridobi tudi s treningom, kosti pa postanejo močne šele v nekaj letih, tetive potrebujejo dve leti treninga, da so tudi v težkih pogojih fleksibilne. Zato je gibanje v čredi edini pogoj, da bo žrebe zraslo v zdravega in zmogljivega konja, naša obveza pa je, da mu nudimo takšno življenje.

BREZ KOMENTARJEV